Kopač Mrakova za dvig minimalne plače, Počivalšek proti

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak bo po današnjem posvetovanju na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) v Ljubljani ob objavi v uradnem listu upoštevala odločitev o zvišanju minimalne plače za 1,8 odstotka na 805 evrov bruto oz. 614 evrov neto. Sindikati so se zavzemali za petodstoten, delodajalci pa največ 0,5-odstoten dvig minimalne plače.

Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu, je na novinarski konferenci po seji ESS spomnila ministrica.

Kopač Mrakova je po seji ESS ostala odločena, da se minimalna plača letos ne bo usklajevala le z inflacijo, temveč tudi drugimi kazalniki. Sindikati so sicer predlagali, da bi se uskladila z vsemi indikatorji, tako da bi se zvišala za pet odstotkov na 830 evrov bruto oz. 630 evrov neto. Delodajalci so bili za največ 0,5-odstotno zvišanje, torej zgolj za uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin. To bi naneslo zvišanje minimalne plače na 795 evrov bruto.

V minulem letu je minimalna plača znašala 790,73 evra bruto oz. 604,35 evra neto.

Počivalšek kritičen

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ob predlogu ministrice za delo Anje Kopač Mrak o dvigu minimalne plače danes izrazil ostre kritike do po njegovem mnenju prenagljene poteze. Poudaril je, da vladna ekipa glede tega vprašanja ni bila v celoti usklajena, saj ministrica njega ni prepričala.

Kot je navedel minister, je Kopač Mrakova "morda prepričala koalicijske partnerje in druge kolege v vladi, mene pa zagotovo ne". Izpostavil je, da je prepričanje, da takšne poteze predstavljajo tveganje za gospodarstvo, predstavil tudi na sestanku koalicijskih partnerjev, "in bolj jasen, kot sem bil, ne bi mogel biti".

Z vidika izboljševanja konkurenčnega položaja gospodarstva v Sloveniji je dvig minimalne plače po ministrovem mnenju korak v napačno smer. Povzročil bo dodaten pritisk na podjetja po plačevanju davkov in prispevkov ter upočasnil zaposlovanje, in sicer predvsem v storitvenem sektorju. Dvig minimalne plače predstavlja dodatno tveganje za delo na črno, prav tako za prekarizacijo, so Počivalškove argumente navedli na spletnih straneh ministrstva.

Kopač Mrakova je v četrtek na Twitterju objavila, da je uspela prepričati kolege v vladi in koaliciji, da v petek lahko predlaga socialnim partnerjem dvig minimalne plače za več kot 0,5 odstotka. Koalicijski dogovor je potrdil tudi premier Miro Cerar, ki je na Twitterju zapisal, da vlada skrbi za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč. "V tej luči tudi dogovor vseh koalicijskih partnerjev za dvig minimalne plače," je dodal. A očitno vsi vendarle niso bili enakega mnenja.

Kot so navedli na gospodarskem ministrstvu, je urad za makroekonomske analize in razvoj leta 2014 ocenil, da je dvig minimalne plače v času krize vplival na izgubo 7000 delovnih mest, dolgoročno pa 18.000 delovnih mest.

V zadnjih letih se je znesek minimalne plače povečeval hitreje, kot se je zviševala povprečna plača. Med državami EU se Slovenija po dvigu minimalne plače uvršča na visoko sedmo mesto. Slovenija je med državami, ki so bile v največji krizi znotraj EU in imajo minimalno plačo, z naskokom na prvem mestu (pred Portugalsko, Španijo, Hrvaško, Irsko in Grčijo).

"Od januarja 2016 trije dodatki ne štejejo več v minimalno plačo: dodatek za nočno delo, za delo v nedeljo ter delo za praznike in dela proste dneve po zakonu. Zgolj to je stroške dela v gospodarstvu povečalo za 30 milijonov evrov. Minimalna plača ne sme biti instrument socialne politike," je še poudaril Počivalšek.