September Ane Schnabl prejel kresnika za najboljši roman leta

Kresnika je Schnabl prejela za svoj tretji roman. Na pogovoru z nominiranci pred podelitvijo je o vsebini povedala, da si glavna junakinja prizadeva, da bi se naučila ljubiti in da bi prepoznala, ali je sploh ljubljena. Roman je po njenih besedah fragmentaren, slika v njem se sestavlja počasi.

"Ana Schnabl na razkošno različne načine govori o moči vztrajanja in odpuščanja, ponuja nam slogovno bravurozno, očarljivo gosto in subtilno izpisano povabilo k premisleku o nekatarzični katarzi, o upanju," je v utemeljitvi med drugim zapisala žirija, ki ji je predsedoval novinar Dela Igor Bratož.

Nagrajenka pa je ob prevzemu nagrade povedala, da je presenečena. Kot se je pošalila, se je žirija poigrala z njo na enak način, kot se je sama poigrala v knjigi z bralčevo pozornostjo.

V izjavi za STA je dodatno pojasnila, da je bilo zaradi vseh sonominirancev, od katerih je vsak strukturiral nek lasten svet, težko ugibati, kdo bo prižgal kres. Kot je razumela, je žirijo navdušil njen preplet zgodbene in formalne, jezikovne plati.

Kot je ocenila, je očitno našla ravnovesje, ki prepriča tako zahtevnejše bralce kot tiste, ki morda niso vajeni te literature. "To je bil tudi moj namen, da lahko neko precej kompleksno zgodbo predam ljudem na način, da ga bodo lahko razumeli, kar pa ne pomeni nujno, da bodo vanje lahko vstopili," je povedala nagrajenka.

Žirija je v utemeljitvi med drugim še zapisala, da pisateljica z romanom September z bolečo natančnostjo uvida in lovljenja morastih trenutkov odziva na družinsko in partnersko nasilje ponuja po eni strani zgodbo o spominu, o tistih zadevah, o katerih se večinoma ne govori, po drugi pa zgodbo o nasprotniku spomina, ki je pozaba.

"Spomin nas v romanu vselej spremlja kot nezanesljiv sopotnik, pozaba pa mestoma tudi kot odrešenik oziroma miselna stranpot. Avtoričina kompleksna pripoved ob vsem travmatičnem - ponavljajočih se vzorcih obnašanja, načinih dojemanja nasilja in njegovih posledic - govori predvsem o ranljivosti, stiski, bolečini in iskanju suverenega samodojemanja, najbolj o ženski ujetosti in ženski identiteti zdajšnje in tukajšnje družbe," je presodila žirija. Nagrajeni roman je izšel pri založbi Beletrina.

Razglasitev in podelitev nagrade so obogatili glasbeniki Gregor Volk, Metod Banko, Goran Krmac in Janez Dovč ter pevska skupina Maroltovke, direktorica časopisne hiše Delo Nataša Luša pa je v nagovoru med drugim izpostavila, da so z nagrado kresnik v vseh teh letih uspeli ustvariti eno največjih literarnih priznanj za pisatelje, ki jim odpira pot tudi v tujino.

V žiriji za nagrado so bili še literarna zgodovinarka in prevajalka Seta Knop, pesnica in prevajalka Kristina Kočan, prevajalka in kritičarka Tanja Petrič ter literarni zgodovinar Igor Žunkovič. V glavno peterico nominirancev so uvrstili še romane Onečejevalec Kazimirja Kolarja, Kurja fizika Ferija Lainščka, Ćrtice Tine Perić in Prst v prekatu Anje Radaljac.

Ob tem so četrtič po vrsti podelili tudi nagrado projekta Mlado pero najbolj obetavnemu mlademu literarnemu kritiku in avtorju. Prejela sta jo kritičarka Petruša Golja in pesnica Alja Pušič.