Ugotavlja, da so v njegovem dosedanjem mandatu največji preboj naredili na infrastrukturnem področju, posebej pa poudarja pomen izgradnje tretje prometne osi in boljše prometne povezave Ribnice s preostankom Slovenije. 

Kako bi ocenili razvoj občine Ribnica od začetka vašega prvega mandata do danes? Kje so bile narejene največje spremembe?

Lahko rečem, da gre razvoj občine Ribnica v pravo smer. Pri tem sem izjemno hvaležen celotni ekipi, ki je v vseh teh letih opravila veliko dela in s svojim znanjem, trudom in sodelovanjem prispevala k temu, kjer smo danes.
Največji preboj smo naredili na infrastrukturnem področju. Zgradili in uredili smo industrijske cone, vodovode in kanalizacijo ter izvedli številne druge pomembne projekte.

Veliko pozornosti smo namenili tudi izobraževanju. Uredili smo šolske objekte, zgradili notranji bazen, trenutno pa poteka tudi rekonstrukcija Osnovne šole Sušje. Pravzaprav smo se na področju infrastrukture dotaknili skoraj vseh ključnih področij, ki vplivajo na kakovost življenja naših občank in občanov.

Pomemben korak naprej smo naredili tudi pri požarni varnosti, za katero danes namenjamo približno trikrat več sredstev kot pred začetkom mojega mandata. Ob tem smo reorganizirali občinsko upravo in nekatere občinske zavode ter uredili njihovo strukturo, kar nam omogoča bolj usklajeno in učinkovito delo.

Danes občino gradimo celostno. Od infrastrukture, izobraževanja in športa do kulture, varnosti in drugih področij, ki so pomembna za kakovostno življenje v Ribnici.

Menim, da smo skupaj z ekipo v tem obdobju naredili pomemben in viden korak naprej. Pred nami pa je še veliko izzivov in priložnosti, zato je pomembno, da razvoj občine nadaljujemo premišljeno in z enako odgovornostjo.

Katere projekte, ki so trenutno v teku, bi posebej izpostavili kot ključne za prihodnost Ribnice?

Vsak projekt je na neki način pomemben za prihodnost Ribnice, vendar bi med ključnimi izpostavil predvsem tiste, ki ustvarjajo pogoje za nadaljnji razvoj občine.

Na gospodarskem področju sta zagotovo pomembni gradnji dveh gospodarskih con – obrtne in industrijske. Industrijska cona v Lepovčah je bila pred kratkim dokončana in predstavlja pomemben korak pri ustvarjanju novih priložnosti za razvoj gospodarstva, podjetništva in novih delovnih mest.

Zelo pomemben korak je bil tudi letošnji sprejem sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (SD OPN 4). Šlo je za velik in zahteven proces, ki pa hkrati odpira nove možnosti za širitev industrijskih in stanovanjskih območij – tako za enostanovanjsko gradnjo kot za druge oblike stanovanj.

Veliko vlagamo v osnovne šole, šport in druge vsebine za mlade. Če ne vlagamo v izobraževanje in mlade, ki so naša prihodnost, dolgoročno nimamo pravega razvoja. Vesel in ponosen sem tudi, da nam je uspelo v Ribnico pripeljati stanovanjski oziroma nepremičninski sklad, ki končuje gradnjo 21 oskrbovanih stanovanj. S tem bomo poskrbeli tudi za starejšo populacijo.

Največja investicija v zgodovini občine Ribnica je Urban center, medgeneracijski center, v katerega smo vložili 11 milijonov evrov. Dobili smo parkirno hišo s 64 mesti, kulturno dvorano, sejno sobo, kavarno, galerijo ter prostore za nekatera društva in ribniško godbo.

V Ribnico smo zaradi tega preselili tudi Razvojni center Ribnica-Kočevje, ki skrbi za projekte LAS (Lokalna akcijska skupina Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, op. p.) in druge razvojne naloge ter je lahko v pomoč podjetnikom in tistim, ki se odločajo za podjetniško pot.

Kako je s stanovanji za mlajše v občini?

Veliko smo naredili tudi na področju komunalnega opremljanja zemljišč za individualno gradnjo, zlasti v naselju Hrastje, kjer smo opremili dve etapi. Kar zadeva stanovanja za mlade, smo nekaj stanovanj že uredili, dodatno pa smo v Dolenji vasi pripravili še dve. Skozi leta tudi obnavljamo občinska stanovanja.

Občina Ribnica

Se gradijo tudi nova stanovanja?

Da. V tem trenutku se gradijo nova stanovanja, sicer ne samo za mlade, ampak za vse, saj jih gradi zasebni investitor, ki je kupil občinsko zemljišče. Tam bo 64 novih stanovanj.

Ste opazili, da se v Ribnico priseljujejo ljudje iz osrednje Slovenije, tudi zaradi višjih cen v Ljubljani in okolici?

Morda nekaj, vendar imamo še vedno velik problem – povezavo z Ljubljano. Če bi se premaknilo pri tretji razvojni osi in bi ljudje lahko vsak dan prišli v Ljubljano v približno pol ure, verjamem, da bi bili še privlačnejši.

Pričakujete, da bo pri tretji razvojni osi prišlo do premika?

To je nagradno vprašanje. Pred kratkim smo bili pri ministru Vrtovcu zaradi teh zadev. Tudi sam sem povedal, da se mi podvoz na Škofljici morda ne zdi prvenstvena rešitev. Če bomo najprej naredili to, nimamo ustreznega nadaljevanja oziroma drugega dostopa in lahko pride do kolapsa. Bolj sem zagovornik tega, da bi na Pijavi Gorici uredili novo cestno povezavo. Toda v Sloveniji si znamo življenje precej zagreniti z birokratizacijo, sprejemanjem državnega prostorskega načrta in podobnimi postopki.

V Novem mestu imajo precej težav zaradi lokalnega nasprotovanja trasi. Kako je z umeščanjem v Ribnici oziroma bližnji okolici?

Nekatere stvari smo lahko umestili že znotraj občinskega prostorskega načrta, vendar je pri ključnih državnih projektih država tista, ki mora stvari umeščati z državnim prostorskim načrtom. Podobne težave imamo pri projektih, ki jih gradimo skupaj z državo, denimo pri pločnikih ob državni cesti, rekonstrukcijah križišč in krožiščih. Ljudje si želijo infrastrukturo, hkrati pa nihče ne bi prodal zemljišča. To imamo v Sloveniji skoraj že v genih.

Pri državnih prostorskih načrtih je problem tudi čas. To je lahko desetleten projekt, v desetih letih pa se zgodi marsikaj. Poleg tega imajo civilne iniciative veliko možnosti za nasprotovanje in postopki se lahko še dodatno zapletejo.

Danes je pot v Ljubljano bistveno daljša kot pred dvajsetimi leti.

Pred dvajsetimi leti smo se v Ljubljano lahko pripeljali v 40 minutah, danes pa zjutraj potrebujemo uro in 20 minut. Ne razumem, kako je lahko naše gospodarstvo ob takšni prometni infrastrukturi še vedno tako konkurenčno. Imamo zelo uspešna podjetja, denimo Inotherm in druga podjetja, pa tudi številne manjše podjetnike. Problem je res velik in država bi morala ukrepati.

Kaj bi bilo treba urediti, da bi se razmere začele izboljševati?

Ko sem bil na sestanku pri ministru, sem rekel: če ne moremo od Pijave Gorice do obvoznice umestiti približno 8,5 kilometra ceste, po potrebi tudi s posebnim zakonom, potem ne vem, ali si zaslužimo, da se imenujemo država. Ne more biti ena cesta kost, za katero se vlečejo različne politične struje. Vsi podjetniki in davkoplačevalci prispevajo v skupno blagajno. Država bi morala imeti strategijo in te stvari urediti.

Po mojem bi morali povezavo nadaljevati tudi proti jugu. To je morda projekt za leto 2050, vendar če bomo vedno varčevali pri takšnih projektih, povezave nikoli ne bo.

Kako pa občina spodbuja mlade, da po končanem šolanju ostanejo v Ribnici oziroma se vrnejo?

Imamo stanovanja za mlade, za katera objavimo razpis. Imeli smo tudi enkratno denarno pomoč mladim, ki jo lahko uporabijo za najem, novogradnjo, opremo ali druge stroške, povezane z reševanjem stanovanjskega vprašanja.

Ko smo opremljali dve stanovanjski soseski za individualno gradnjo, je bil interes mladih velik. Komunalni prispevek je bil zaradi obsega projekta precej visok, zato smo imeli z njimi sestanek in ga znižali, s čimer je občina prevzela del dodatnih obveznosti.

Imamo tudi štipendije. Župani smo se prav zdaj podpisali za štipendije za študente medicine, ki se bodo odločili za študij, nekaj štipendij pa imamo tudi za deficitarne poklice.

Katera gospodarska panoga ima po vašem največji potencial za nadaljnji razvoj?

Ribnica je precej znana po kovinskih izdelkih in proizvodnji. Tudi podjetji, kot sta Inotherm in Riko, ter druga podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in stavbnim pohištvom, so naredila velik preboj. Menim, da ima proizvodnja še vedno velik potencial.

Primož Lavre

Manj optimističen sem glede kmetijstva, predvsem zaradi kmetijske politike. Imamo ravninska polja in dobre pogoje, zato bi bil tudi tu prostor za razvoj. Vendar bi se morala kmetijska politika spremeniti, da ne bi samo kosili travnikov, ampak bi od tega območja imeli več.

Potencial ima tudi turizem. Ne želimo si množičnega turizma, vendar bi morali biti pri njem bolj prodorni. Nimamo term ali podobnih velikih atrakcij, imamo pa produkte, ki jih lahko povežemo s kulturo: Rokodelski center Ribnica, grad, športne objekte, naravne znamenitosti in druge danosti. Veliko je možnosti, vendar moram priznati, da s prebojem na področju turizma še nisem povsem zadovoljen.

Kako po lanskih pretresih ocenjujete romsko oz. varnostno problematiko v občini? Kateri so največji izzivi?

Trenutno je stanje v nekakšnem pričakovanju. Bilo je že precej bolje, predvsem kar zadeva integracijo in socializacijo romske skupnosti. Žal je ustavno sodišče zadržalo 8. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, s katerim smo želeli razbremeniti določene obveznosti. Menim, da je s tem nastala škoda tudi za Rome, saj brez odgovornosti ni mogoče pričakovati dolgoročnega napredka.

Trenutno v Ribnici večjih konfliktov ni. Žalosti pa me dogajanje v sosednji občini Kočevje, kjer je pripadnik romske skupnosti povozil policista, pa tudi drugi dogodki. Menim, da je država pri reševanju teh vprašanj odpovedala. Ne razumem, zakaj ne bi mogli približno 13 tisoč ljudi vključiti v sistem, ki bi jim omogočil boljšo prihodnost.

Razumem romsko kulturo, njihov jezik, ples, glasbo in druge posebnosti. Vendar menim, da je treba zagotoviti tudi odgovornost in spoštovanje pravil. Posebej problematično se mi zdi, da zakonodaja na tem področju po mojem mnenju ustvarja položaj, v katerem ima manjšina prednost pred večino. Razumem, da je treba z zakonodajo omogočati ohranjanje kulture, vendar menim, da sedanji pristop Rome dolgoročno ne vodi v boljši položaj.

Tudi moje izkušnje s pravosodjem niso dobre. Ne razumem, zakaj je bil postopek v mojem primeru, ko sem bil lani napaden, zaključen razmeroma hitro, medtem ko za srednješolca, ki je bil napaden približno dve minuti po meni in je utrpel hude poškodbe, še vedno ni bilo glavne obravnave. Opravljene so bile določene izvedenske in začetne procesne aktivnosti, vendar se zadeva po mojih informacijah še ni bistveno premaknila.

Je tožilstvo oziroma sodstvo v vašem primeru pohitelo zato, ker ste kot župan bolj izpostavljeni?

Očitno da. To me žalosti, ker bi rad, da je v naši državi za vse poskrbljeno enako. Seveda je bil napad usmerjen tudi proti funkcionarju, vendar smo vsi ljudje. Tudi tisti srednješolec si zasluži, da je pravici zadoščeno. Zato kritiziram tako tožilstvo kot sodstvo oziroma pravosodje nasploh.

Nismo še govorili o tem, ali boste jeseni kandidirali. Se že odločate?

Odločam se, čeprav bo treba odločitev kmalu sprejeti. V načrtu imam morda še enkrat ponoviti mandat oziroma kandidirati.

Zakaj niste šli v državno politiko?

Za državno politiko sem imel kar nekaj klicev in sestankov. Bilo je tudi precej želja, da bi se priključil posameznim strankam, in opravil sem nekaj razgovorov. Nato sem se posvetoval s svojo ekipo in ocenil, da je morda prav, da še enkrat poskusim kandidirati tukaj. Za državno politiko bo čas morda še prišel.

Za konec omeniva še Ribniški semenj. Kdaj bo letos?

Ja, to je največja prireditev pri nas. Gre za enodnevni dogodek, ko nas obišče tudi do 30 tisoč ljudi, zato je to res izjemen dan. Letos bo sejem suhe robe in lončarstva v nedeljo, 6. septembra. Ne bosta predstavljena samo glina in les, ampak tudi drugi rokodelci. Ta dan bo potekal tudi Rokodelski festival, predstavili pa bomo svojo gastronomijo. Na gradu bo cela avenija ponudnikov lokalne kulinarike.

Kaj je posebnost ribniške kulinarike?

Posebna je denimo ribniška trojka, jed na žlico. Imamo tudi svoj fižol ribnčan, za sladico pa ribniško povanco, nekakšen jabolčni zavitek. Verjamem, da bo tudi letos semenj čudovit dogodek, zato še enkrat lepo vabim vse bralke in bralce v Ribnico.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.