Županja je še dodala, da so pri vodjih svetniških skupin prejeli za zdaj načelno podporo projektu, če bodo dejansko šli v prijavo kandidature, pa bodo že v letošnjem proračunu potrebovali denar za kakovostno pripravo.
V ponedeljek bodo o tej temi razpravljali tudi na kolegiju županov Spodnjega Podravja, od katerih prav tako želijo podporo projektu, saj bi bili tudi tako bolj prepričljivi pri kandidaturi. "To so prvi koraki, a morali bomo pohiteti, saj se bliža oktober, ko bo prijavo potrebno oddati," je dejala ptujska županja.
Izračunov o tem, koliko denarja bi za izvedbo projekta potrebovali, na ptujski občini še nimajo, v prvi vrsti je potreben že denar za vložitev prijave, nato pa tudi za izpeljavo projektov in programa.
Ptuj je sicer bil leta 2012 že del projekta EPK, ki ga je takrat gostil Maribor, kar pa naj na samostojno prijavo mesta po besedah županje ne bi vplivalo. Po njenem mnenju ima Ptuj kot neka butična kulturna prestolnica tega dela Evrope veliko možnosti za uspešno kandidaturo.
Šteger je za STA povedal, da je pobuda, da se pogovorijo o EPK, prišla s strani ptujske županje ter izrazil veselje, da ima županja drugačne ambicije, kot so bile na Ptuju prej. A šele, ko bo prišlo do širšega konsenza na svetu regije in ko se bo sprejemal proračun Ptuja, bo padla dokončna odločitev, ali se bo Ptuj podal v pripravo kandidature za EPK. "Gre za neko preliminarno razmišljanje, ali se vključiti v tekmo ali ne," je poudaril.
Časa je sicer zelo malo, vendar ima Ptuj po Štegrovih besedah kot partnersko mesto EPK Maribor dobro izhodišče, saj so določeni procesi, ki so se začeli že tedaj, tekli do danes. V primerjavi z mesti, kjer bi šele morali izgrajevati določene stvari, je na Ptuju na voljo kreativni pa tudi infrastrukturni potencial, kar mestu daje zelo ugodno izhodišče, je dodal.
Glede na to, da bo kandidaturo verjetno treba oddati oktobra, drugi krog pa se bo zaključil konec prihodnjega leta, Šteger meni, da je tako za Ptuj kot tudi katerokoli drugo mesto, ki bi se želelo potegovati za naziv EPK, mogoče še zadnji čas, da se enakovredno vključi v zgodbo. Meni tudi, da ima Ptuj, v kolikor se odloči za pripravo kandidature, zelo resne možnosti.
Bi se pa moral po njegovih besedah kar hitro izkristalizirati tudi koncept. Ne predstavlja si, da bi kandidiralo zgolj staro mestno jedro Ptuja, ampak bi moralo biti v kandidaturo vključeno Podravje, kar pa "že daje neki primeren volumen". "Prostor Slovenskih goric, Haloz in Spodnjega Podravja je območje, ki so ga v minulih letih običajno pokrivale uspešne kandidature," je dodal. S Ptujem je po njegovih besedah primerljiva tudi letošnja EPK Matera v Italiji, kjer gre prav tako za staro mesto.
Ob koncu je izrazil veselje, da je sploh prišlo do te iniciative, saj je, ne glede na to, kdo bo nosil naziv, zelo dragoceno, da tudi politika znotraj kulture prepozna potencial in možnost za razvoj mesta. Meni namreč, da bi lahko še katero mesto zelo suvereno kandidiralo za naziv, denimo Koper ali Celje, a kolikor ve, ni nikoli prišlo do tega razmisleka na lokalni ravni, kar po njegovo pomeni, da odločevalci v kulturi niso prepoznali gonilne sile razvoja svojega mesta.
Na Ptuju rojeni literat Šteger je skupaj idejnim vodjem projekta ter svetovalcem prejšnjega župana Antona Balažka Mitjo Čandrom od sodelovanja odstopil konec lanskega leta. Ključna človeka projekta sta ob tem navedla osebne razloge, novi lendavski župan Janez Magyar pa je njun odstop označil za nekulturen in napovedal nadaljevanje projekta.
Kandidaturo za EPK za leto 2025, ko bo ta naziv pripadel enemu od slovenskih mest, so sicer ob Lendavi napovedali še v Ljubljani, Novi Gorici in Kranju.