Uspešna ureditev bo preprečila širjenja erozije in hojo po brezpotjih ter prispevala k večji varnosti obiskovalcev.
Obsežnejša vzdrževalna dela so bila potrebna zaradi slabega stanja obstoječe poti ter številnih erozijskih žarišč in bližnjic, so sporočili iz Javnega zavoda Triglavski narodni Park.
Slap Peričnik s svojimi 52 metri višine sodi med najbolj znamenite slovenske slapove. Obdan je z veličastnim ambientom konglomeratne stene in velja za zelo obiskano točko vse leto. "Prh vode v poletnem času ohladi osvežitve željnega pohodnika, zimsko veličastje kraljestva ledenih sveč pa obiskovalca nikakor ne pusti ravnodušnega," so zapisali v zavodu.
Kot so navedli, se domačini in obiskovalci do slapu radi sprehodijo po od ceste odmaknjeni poti Triglavske Bistrice. Pot do slapu je pred več kot stoletjem s pomočniki uredil Jakob Aljaž.
Slap Peričnik je relativno lahko dostopen, kljub temu pa v zavodu obiskovalce opozarjajo, da gre za območje gorskega sveta. Dostopne poti imajo značaj planinskih poti, zato pozivajo k varnemu in strpnemu koraku ter uporabi ustrezne obutve.
Vzdrževalna dela pred začetkom poletne sezone so sicer potekala tudi na Soški poti. "Atraktivna in dinamična parkovna pot, ki poteka od izvira Soče do Bovca, je namenjena spoznavanju in občudovanju drobnih čudes narave, ponuja pa veličastne poglede na trentarske vršace," so pot opisali v zavodu.
Hkrati so obiskovalce Triglavskega narodnega parka pozvali k upoštevanju priporočil glede hoje po vzdrževanih in označenih poteh. Tla v gorskem svetu so zelo občutljiva, pogosto jih pred erozijo varuje le tanka plast vegetacije. Ta je sicer prilagojena na zahtevne naravne razmere, vendar kljub temu ranljiva.
Poškodbe vegetacije zaradi pogostega gibanja zunaj urejenih in označenih poti lahko povzročijo njeno uničenje in s tem erozijo tal. V tem pogledu je posebej obremenjeno rastlinstvo ob planinskih poteh, opominjajo v zavodu.
Zato želijo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in drugimi upravljavci poti spodbuditi slehernega obiskovalca, naj za gibanje v naravi, zlasti v visokogorju, uporablja označene in urejene poti. "Naravovarstveni, upravljavski in estetski vidiki obiskovanja občutljivega gorskega sveta zahtevajo od obiskovalca, da spoštuje krhkost življenja v gorah," so pojasnili.
Kot so še poudarili, je treba varovati in ohraniti izjemnost, prvobitnost in edinstvenost fenomenov, ki jih je treba ohraniti za prihodnje rodove. Priznavajo pa, da velika večina obiskovalcev Triglavskega narodnega parka ta pravila kljub vsemu razume in jih tudi dosledno spoštuje.