Plečnikov stadion bo morda prišel na seznam najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine

Društvo arhitektov Ljubljana je na razpis vključitve v program Europe Nostre in Inštituta Evropske investicijske banke, naslovljen 7 najbolj ogroženih (7 Most Endangered), prijavilo Plečnikov stadion, ki je bil včeraj uvrščen na seznam 14 primerov evropske kulturne dediščine. V društvu so nominacijo pripravili, ker si prizadevajo za ohranitev in ponovno uporabo stadiona v njegovi izvirni obliki, piše na njihovi spletni strani.

Marca 2020 bo znano, katerih bo sedem izbrancev, uvrščenih na seznam najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, pa piše v sporočilu za javnost Evropske komisije.

Nominacije so bile predložene s strani civilne družbe ali javnih organov, članov Europe Nostre ali njej pridruženih organizacij iz celotne Evrope. Svetovalni organ, ki ga sestavlja 15 mednarodnih strokovnjakov, je pripravil ožji izbor najbolj ogroženih dediščinskih območij na podlagi njihovih zgodovinskih in kulturnih vrednot in na osnovi stopnje ogroženosti dediščine. Pri izboru so bili upoštevani tudi udejstvovanje skupnosti, zavzetost zasebnih in javnih deležnikov, dolgoročni trajnostni razvoj in socialno-ekonomski vidik dediščinskega območja, piše na strani društva arhitektov.

Stadion, ki je bil zgrajen leta 1925, je eden najstarejših objektov, zgrajenih za športne in gimnastične namene v Sloveniji, in tudi eden najzgodnejših tovrstnih objektov v Evropi. Z opečnim zidom ograjena arena objekta na prostem ima obliko podkve, povzeto iz starodavnih amfiteatrov, celoto pa poleg arene sestavljajo še v raščen teren vgrajene tribune, kolonada na vzhodni strani, tribune s stebri na zahodni strani in dva glasbena paviljona. Stadion je mojstrovina arhitekta Jožeta Plečnika, je moč prebrati v obrazložitvi.

Do leta 2007 je bil stadion redno v uporabi, vse odtlej pa se vleče zgodba prenove stadiona oz. projekta Bežigrajski športni park (BŠP). Družba Joca Pečečnika GSA je namreč tedaj v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana (Mol) in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) ustanovila gospodarsko družbo BŠP, ki je pripravila skupni projekt prenove Plečnikovega stadiona. Januarja 2008 je družba stadion zaprla, leta 2009 pa je bil za projekt prenove stadiona na natečaju izbran berlinski biro GMP. Kulturnovarstveno soglasje je pravnomočno od marca 2011.

Zgodba s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja pa sega v leto 2010, ko je družba BŠP na Agencijo RS za okolje (Arso) vložila vlogo za izdajo omenjenega soglasja. Arso je konec maja 2012 okoljevarstveno soglasje izdal, a so se nanj pritožili stranski udeleženci, zato je ministrstvo za kmetijstvo še istega leta okoljevarstveno soglasje odpravilo ter zadevo vrnilo Arsu v ponovni postopek in odločanje.

Nazadnje je Arso okoljevarstveno soglasje v ponovnem postopku izdal aprila 2017, vendar ga je ministrstvo za okolje in prostor zaradi pritožb novembra istega leta odpravilo in zadevo vrnilo na Arso v ponovno odločanje.

Dodatno vse skupaj zapleta postopek zaradi zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je občina vložila v projekt gradnje stadiona, ki na sodišču teče od leta 2009. Pri svojem pa vztraja tudi Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, ki za stadion predvideva alternativne rešitve.

Program 7 najbolj ogroženih se je začel izvajati januarja 2013, kot kampanja civilne družbe za reševanje ogrožene evropske dediščine. Čeprav ne zagotavlja neposrednega financiranja, igra pomembno vlogo pri ozaveščanju ter pri pripravi neodvisnih vrednotenj dediščine in izvedljivih akcijskih načrtov za mobilizacijo javne in zasebne podpore.