Pepelnična sreda: pustnemu veseljačenju sledi 40 dni posta

Slovenska karitas skupaj z Agencijo za varnost prometa in Zavodom Med.Over.Net že 15. leto spodbuja k udeležbi v omenjeni akciji, v kateri sodelujejo tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, zavoda Varna pot in Vse bo v redu, katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, društvo Žarek upanja, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov in Društvo abstinent. Kot gost se jim bo letos pridružil Družinski inštitut Bližina. Podrobnosti tokratne akcije bodo predstavili na današnji novinarski konferenci.

Prekomerno pitje uničuje skupnosti ter vodi v zasvojenost, revščino, nasilje in trpljenje, so izpostavili. Alkohol po njihovih besedah botruje tudi tretjini vseh nesreč s smrtnim izidom.

V postnem času naj bi se verniki tudi z delnim odrekanjem hrani, predvsem mesu, notranje prenovili. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa pogosto opozarjajo, da je treba pri postu upoštevati, v kakšni kondiciji je naš organizem. Bolnikom odsvetujejo post, ker bi jim stradanje lahko povzročilo dodatne težave pri okrevanju.

Sicer pa so značilna postna jed preste. V visokem srednjem veku so jih oblikovali kot štručke s kratko zavihanima konicama, v novem veku pa se je pojavila paličasta oblika, zvita v obliki črke B ali številke osem. Do 19. stoletja so bile v navadi le med družbeno elito, odtlej pa so jih nudili zlasti v gostilnah.

Kjer se strogo držijo izročila, na pepelnico ni več sledi pusta. Ponekod pa se bo danes s pogrebom oz. pokopom pusta odvil še sklepni del pustnih prireditev, tako denimo v Cerknici, Kostanjevici na Krki in v Mozirju.