Ideja, da v knjižno obliko pretvori motive iz življenja tega koroškega pisatelja in politika, ni bila njegova, ampak se je tega lotil na pobudo direktorja in urednika založbe Beletrina Mitje Čandra. "Tone Partljič preprosto preveč ve o tem, da ne bi tega naredil," je Čander povedal na dogodku v mariborski knjigarni Beletrine. Po njegovih besedah je tako nastala "epska pripoved o življenju še enega velikega pisatelja, iz nekega drugega časa". "To delo je rezultat dolgoletnega preučevanja ne le Voranca, ampak tudi okoliščin, v katerih je ustvarjal," je še povedal Čander.

Gre za prvo od dveh knjig na temo Prežihovega Voranca (1893-1950), v kateri je bralec najprej priča veličastnemu pogrebu pozimi 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo. Nato ga pripoved ponese nazaj k mlademu Vorancu, ki je pobegnil od revnega, a toplega doma, nato pa se znašel v vrtincu prve svetovne vojne in pri Doberdobu doživel ognjeni krst. Po koncu vojne postane eden prvih komunistov v Sloveniji in si ustvari družino z ženo Marijo in dvema hčerkama. Prvi del romana, ki obsega več kot 700 strani, se zaključi, ko se je 37-letni Voranc prisiljen zateči v tujino.

Partljič je že večkrat povedal, da je bil Prežihov Voranc že v dijaških letih njegov, poleg Ivana Cankarja, najljubši pisatelj. Ko se je lotil pisanja romana, ga je prevevalo "strahospoštovanje do fenomena Voranc", a ga je raziskovanje za to delo kmalu posrkalo vase.

Kot je dejal, je Voranca želel predstaviti predvsem kot človeka. "Človeka ni mogoče izklesati, če vzameš samo en segment njegove človečnosti, zlasti ne, če se usedeš samo na politično ideologijo, ampak je potrebno razumeti dušo in srce, njegove šibke točke in veličino," je povedal. Upa, "da bodo bralci razumeli moje pisanje kot literarno resnico, ki pa včasih odkrije in pove več kot uradna zgodovinska resnica".

Partljič je samo v zadnjih 15 letih napisal sedem obsežnih, večinoma prav tako biografskih romanov. O Prežihovem Vorancu, a brez omenjanja njegovega imena, je pisal že v zbirki novel Ljudje iz Maribora. "Maribor ima določen dolg do Voranca. Tu mu je bilo zelo težko," je na predstavitvi v sredo povedal Partljič in kot iz rokava natresel vrsto podatkov in anekdot iz pisateljevega življenja in takratnih dogodkov.

"Tone Partljič je izjemen poznavalec turbulentnega 20. stoletja, kar se pozna v njegovih romanih," je povedala Darka Tancer-Kajnih, ki se je ta večer pogovarjala z njim. "Ima izjemen smisel za razumevanje malega človeka, tudi človekovih grehov in zmot, in vse te bridke stiske malih ljudi zna prepletati tudi s toplim humorjem," je ocenila.

Partljič je med drugim raziskoval v Vorančevih domačih krajih in pri njegovi družini, a je opozoril, da ostajajo nekatere stvari nepojasnjene. "Voranc je imel 12 ilegalnih imen, nikoli ni dal pravega naslova stanovanja, zato imajo tudi pametnejši zgodovinski raziskovalci težave," je dejal.

Roman je izšel v zbirki Beletrina v sozaložništvu Beletrine in Prežihove ustanove s sedežem na Ravnah na Koroškem. Knjigo je uredila Tina Vrščaj.