Obrazi podjetništva: Pony in pedalna renesansa

Sredi industrijskega območja stoji podjetje Turna, kjer se ne proizvajajo le komponente za belo tehniko, temveč tudi legenda na dveh kolesih: pony.

Obiskali smo jih v sončnem dopoldnevu in se pogovorili z direktorjem Vladimirjem Pogačem, ki je ponyju vrnil srčni utrip. To ni le zgodba o kolesu – je pripoved o poslovni poti, polni izzivov, kjer se nostalgija sreča z inovacijami, tradicija pa z zeleno prihodnostjo.

Podjetje Turna: Od komponent do globalnih inovacij

Podjetje Turna, ki letos obeležuje 18 let obstoja, na svoji lokaciji v Šoštanju deluje dobrih deset let. Z več kot 200 zaposlenimi je Turna trden steber lokalnega gospodarstva, kjer se tehnična natančnost sreča z vizijo prihodnosti. Kot specialist za komponente bele tehnike sodeluje s svetovnimi velikani: tradicionalno jim je najbližje Gorenje, sledijo Bosch, Siemens, Miele in Electrolux.

Izvažajo po vsem svetu – v Evropo, Ameriko, Južno Ameriko, Avstralijo in Turčijo. »To je znanje naših patentov,« poudarja Pogač z vidnim ponosom. Podjetje je prejelo več priznanj za inovacije, v svojih proizvodih pa ima lastne patente, ki jim omogočajo konkurenčnost. Niso le podizvajalci, ampak imajo podjetja za proizvodnjo komponent tudi v tujini, da se tako približajo kupcem.

Ta globalna prisotnost ni naključje; temelji na letih trdega dela in prilagajanja tržnim zahtevam, kar je ključno za preživetje v konkurenčni industriji bele tehnike. Pogač poudarja, da lastni patenti omogočajo, da niso samo »proizvajalec nekega ‘lon’ posla«, ampak resnični inovatorji, ki diktirajo trende.

Nostalgija in oživitev zgodbe o ponyju

Zgodba o kolesih pony v okviru Turne je polna naključij in poguma. Pred leti, ko sta Gorenje in BTC naredila skupni posel in obudila novo generacijo ponyja, so v kratkih dveh letih ugotovili, da posel ne gre, in želeli zapreti. »Po naključjih smo prišli do informacije in se odločili za odkup podjetja Gor Kolesa,« pripoveduje Pogač. To je bilo leta 2018, leto pozneje pa so začeli poslovanje pod okriljem Turne.

Glavni motiv? Podjetniški izziv in osebna navezanost. »Meni je bilo prenovljeno kolo zelo všeč, kupil sem ga, uporabljal in bil navdušen. Žal mi je bilo, da tak lep proizvod, ki prinaša dobro voljo, ne more obstati,« razlaga direktor. Ta osebni čustveni naboj je bil odločilen, saj je presegel hladne analize in pokazal, da v podjetništvu šteje tudi strast.

Poslovna pot je bila strm vzpon, podoben tistim, ki jih premagujejo kolesarji na dogodku Goni Pony, ki ga podpira Turna. Rog je v 70. in 80. letih prodajal sto tisoče koles kot edini na trgu, kjer je bilo kolo osnovno prevozno sredstvo. Danes je kolo bolj športni izdelek, a z zeleno mobilnostjo, zapiranjem mest in zavedanjem ljudi, da za kratke poti ni potreben avto, postaja spet mikromobilno orodje. »Pony je vse to: športno, a predvsem za vsakdan,« pravi Pogač.

Združili so nostalgijo s sodobno tehniko – tradicionalno obliko z uporabnostjo in dizajnom. Nostalgija je glavni sprožilec, a ne nosilec posla. »Vsi imajo prijetne spomine, a za nakup mora biti kolo dobro in funkcionalno. Nostalgija je zanimiva, a samo sprožilec, da pritegne pozornost,« pojasnjuje.

Pogačevi osebni spomini segajo globoko v otroštvo: »Tudi jaz sem vozniški izpit za kolo v začetku osnovne šole naredil na zelenem Rogovem ponyju, ki niti ni bil moj, ampak last moje tete. Tudi tako daleč nazaj gredo spomini.« To ne more biti nosilec posla, je pa lahko zanimiv sprožilec v današnjem svetu, ko smo vsi tako zapolnjeni z informacijami, tudi komercialnimi reklamami.

Blagovna znamka ima omejen rok trajanja, če se vanjo ne vlaga, a Rog je kljub propadu v 90. letih še vedno najbolj prepoznavna znamka v Sloveniji. »Zasluga gre temu, ker so ti proizvodi dolgoživi in na trgu prisotni desetletja. Še danes srečujemo ogromno koles Rog, ljudje imajo nanje prijetne spomine iz otroštva.

Mlajši pogledajo ta kolesa na podstrešjih,« opisuje Pogač. Zagotovo jim je prepoznavnost pomagala – če bi prišli z generičnim kolesom, bi se težje uveljavili v poplavi izdelkov.

Raziskave o prepoznavnosti so bile narejene in so potrdile visoko stopnjo. »Seveda pa je njen potencial nehvaležno napovedovati. To je res le potencial, ki ga je treba v poslu izkoristiti s trdim sistematičnim delom. Sama blagovna znamka še vedno ne prinese nič. Potreben je dober proizvod, veliko dela na trgu, grajenje prepoznavnosti,« svari Pogač.

Izogibajo se direktnemu plačljivemu oglaševanju: »Hočemo, da gre dober glas od ust do ust. To dejansko doživljamo. Še vedno imamo reklo, da nam vsak pony, ki ga prodamo, pomaga prodati naslednjega. Kupci se vračajo, pridejo njihovi prijatelji. Zelo pomembno je, da ljudje te zanimive stvari ne vidijo le na slikah. Ko ga preizkusijo, je odločitev za nakup lahka.«

Izvoz in globalni uspeh: Od nostalgije do funkcionalnosti

Izvoz predstavlja 60 odstotkov prodaje. En del gre na trge nekdanje Jugoslavije – Hrvaško, Srbijo, Makedonijo –, kjer je pony legenda. Drugi del so tuji trgi, kjer ga naročajo ljudje z jugoslovanskim poreklom zaradi nostalgije. Večji segment pa so kupci, ki ponyja ne poznajo: kupujejo ga kot zložljivo mestno kolo za mobilnost. »Ti prepoznajo kakovost in funkcionalnost,« zadovoljno ugotavlja Pogač. V mestih na Zahodu je trend zlaganja za javni promet brez dodatnih stroškov.

Ohraniti ikonično obliko je bil velik izziv. »Oblikovalcem je to uspelo. To je kot steklenica coca-cole, ko že po obliki veš, kaj je v njej. Oblikovalcem je uspelo ohraniti osnovno obliko, obenem pa jo posodobiti na nove trende, da ima sodobne komponente, je funkcionalno, lahko okretno. Druga stvar pa je blagovna znamka, prepoznavna, vidna. Potem lahko rečemo, da pony ostaja tak, kot je bil,« ponosno pove Pogač.

Tehnično so vpeljali aluminijaste okvirje Al6061, ki tehtajo le 13 kilogramov, prestave Shimano in Sturmey-Archer, močne zavore Promax ter prestižne sedeže Brooks. Zlaganje je postalo neuničljivo, brez škripanja ali šibkosti.

Vpliv na poslovanje: Sinergije in startupski duh

Nakup izgubarskega podjetja ni vplival na osnovno dejavnost Turne. »Bolj je obratno, da smo z osrednjo dejavnostjo izkoristili sinergije. Lahko smo fleksibilni po proizvodnji. Na našo osrednjo dejavnost ne vpliva. Našo osnovno proizvodnjo naredi bolj pisano,« pojasnjuje Pogač.

Kot samostojna dejavnost bi težko preživela: »Potrebne so sinergije znotraj podjetja. Ta podjem oživitve ponyja je še vedno neke vrste startup, ki pa potrebuje varno okolje večjega podjetja. Sam zase še vedno ne bi zmogel na trgu preživeti. Če pa je to v okviru večje organizacije, našega osnovnega podjetja, kjer lahko izkoristimo sinergije, razvijamo to zadevo zelo ekonomično naprej, in na koncu to doprinese dvojni delež k uspehu.«

Oglaševanje je ekonomično: brez direktnih plačljivih kampanj, temveč prek družbenih omrežij in skupnosti. »Tudi na tem delu poskušamo delovati pametno in ekonomično, da s čim manjšimi stroški dosežemo potrebne učinke. Eno so družbena omrežja. Vedno bolj računamo na skupnost, da nas ljudje priporočijo naprej. Drugo pa so influencerji, nekateri se nam sami javljajo. Od tistih pravih velikih imamo bolj malo koristi.

Želeli bi samo velika plačila in bolj malo koristi je od tega. Ampak nam se ponudijo ljudje, ki niso visoko profesionalni influencerji, ampak imajo veliko sledilcev in sami promovirajo to,« razkrije Pogač. Družbena omrežja so fenomen, a ljudje gojijo odpor do vsiljenega prodajanja. Zato se pojavljajo pri dobrodelnih akcijah in dogodkih, da približajo pony uporabnikom.

Kupci so raznovrstni: »Ljudje, ki jih je pony spet privabil na kolo. Ljudje srednjih let, ki so v preteklem obdobju malo opustili športne dejavnosti. Ne počutijo se, da bi se spravili na močno zmogljiva kolesa. Pony jim omogoča kolesarjenje v normalnih položajih, v normalnih oblačilih. V službo in podobno. Nekateri se potem bolj športno aktivirajo in preidejo na drugo kolo.«

Tudi proizvodnja se vsako leto povečuje. Zelo velik razmah je bil v času korone, takrat so bila vsa kolesa in komponente prodane. Po koroni je zadeva malce upadla, zdaj pa nenehno raste. »Letno naredimo nekaj tisoč koles. Več kot dva tisoč, a manj kot deset tisoč,« pojasnjuje direktor.

Ključni obrazi: Kolesarji v programu Rog

Turna zaposluje več kot 200 delavcev, toda v programu Rog jih dela le peščica. Urban Napotnik, Anja Plešnik in Rok Naglič so imena, ki se v kontekstu ponyja pogosto omenjajo kot ključni člani, odgovorni za proizvodnjo in prodajo. So vrhunski kolesarji z bogato zbirko nazivov in zmag, ki njihovo delo s ponyjem bogatijo s strastjo in strokovnostjo.

Rok Naglič, odgovoren za prodajo, je letos osvojil šesti zaporedni naslov državnega prvaka Slovenije v olimpijskem krosu (XCO). Anja Plešnik, simpatična članica ekipe Rog Bikes, ki skrbi za pakiranje in končno pripravo ponyjev, je v kolesarskem svetu znana po svoji predanosti in timskem duhu. Je tudi zmagovalka tekmovanja Goni Pony 2024, letos pa je bila na tem tekmovanju tretja. Urban Napotnik, t.  i. trend builder Rog Bikes, prihaja iz sveta spusta (downhill, DH), kjer je njegovo ime sinonim za tehnično dovršenost.

Njegovi dosežki vključujejo več stopničk na DH pokalu Slovenije. Njihovi nazivi – od državnih prvakov do mednarodnih stopničk – dodajo ponyju avtentičnost, ki ga naredi za več kot kolo: za simbol zmagoslavja. Ti posamezniki niso samo zaposleni; so most med tradicijo in sodobnim kolesarstvom, ki vnašajo energijo v vsak pedalni obrat.

Prihodnost: Električna vizija in slovenska dediščina

Razmišljajo o elektrifikaciji, a previdno: »To prinese marsikaj. To ne pomeni samo dodati motor. Kolo je treba narediti varnejše za večje hitrosti, potrebne so ustrezne zavore. Predvsem pa si želimo, da bi elektrifikacija postala tako enostavna, da bo skladna s trajnostno zasnovo ponyja. Če je narejen zelo trajnostno, lahko preživi več generacij. Pri elektrifikaciji to še ni možno. Želimo si, da bi se komponente še razvile, da bi bile bolj trajnostne,« pravi Pogač.

Na vprašanje, ali govorimo o pony expressu, odgovori: »Lahko tudi o pony expressu. To je kolo, ki naj ne bi bilo nadomestilo za ponyja, ampak pony express, ki je bil nekoč kolo z bencinskim motorjem. V bližnji prihodnosti pa upamo, da bo to robustno mestno kolo poganjala elektrika, uporabno pa bo za take namene, kot je bil pony express.«

Ob vsem tem ostaja pomembno, da je pony zasnovan in izdelan v Sloveniji. »V tem globalnem svetu je nemogoče narediti kolo povsem v Sloveniji, da bi bile vse komponente narejene doma. Tudi naš pony je narejen iz komponent od vsepovsod. Pomembno je, da so nekatere komponente in oblika narejene samo za nas, samo za ponyja.

Pomembno je tudi, da blagovno znamko in kolo držimo v slovenski lasti, da je izdelano tukaj. Da ne bomo šli po poti blagovnih znamk, ki so se nekako izgubile in ostale samo na papirju slovenske. Trudili se bomo, da to kolo ostane del slovenske dediščine in v slovenski lasti in prepoznaven slovenski proizvod.«

Načrti za prihodnost pri razvoju kolesarskega programa usmerjeni širše. »Mi že zdaj poleg tega, da delamo kolesa pony, sodelujemo s kar nekaj slovenskimi proizvajalci koles. Sodelujemo pri montaži določenih komponent. Ker imamo posebne avtomatizirane stroje za izdelavo koles, platišč …, želimo vzpostaviti v Sloveniji sodelovanje na področju kolesarske industrije.

Imamo kar nekaj manjših proizvajalcev, ki so specializirani v svojih nišah. Z njimi relativno dobro sodelujemo. Skupaj smo nastopili tudi na sejmu Eurobike v Frankfurtu. Skupaj promoviramo slovensko kolesarsko industrijo, ki je trenutno majhna, mislim pa, da ima potencial glede na svetovne trende in to, da želimo vedno več lokalnih proizvodov.

Kupci postajamo vedno bolj ozaveščeni, tudi glede trajnosti. Ne gre samo za blagovno znamko, ampak za širše sporočilo, energijo ljudi in družbe, ki je ustvarila neki izdelek. Z lokalnimi proizvodi imamo zagotovo prednost v primerjavi z generičnimi nizkocenovnimi proizvodi, ki ne nosijo s sabo prave energije,« pojasnjuje Pogač.

Slovenci smo že nekoč veljali za smučarski narod, a danes s podnebnimi spremembami in tudi pod vtisom kolesarskih športnih uspehov dobiva kolesarstvo vedno večjo veljavo. »Tukaj gre nekaj vode na naš mlin,« pravi Pogač.

»Več ljudi prepoznava kolesarjenje kot šport, po drugi strani pa nam pomaga tudi trend zelene mobilnosti, omejevanja prometa v mestih in ozaveščenosti ljudi, da za vsak meter poti ne potrebuješ avtomobila. Ko so enkrat ljudje na kolesu, je samo še korak do tega, da se začnejo tudi športno ukvarjati več s kolesi.«

V Turni se tako zavedajo, da je pony več kot izdelek – je simbol pedalne renesanse, ki premaguje izzive, od poslovnih tveganj do globalnih trendov.