Iz preprostega opažanja, da pri nas nihče ne počne šovov z droni, sta v slabem letu ustvarila ekipo, premagala strogo regulativo in že pošiljala na nebo do 500 dronov hkrati. Danes nebo nad dogodki spreminjajo v ogromno platno za logotipe, zgodbe in čustva – vse brez hrupa, dima in odpadkov.

V pogovoru z Janom in Maticem Škufco, bratoma, ki sta v Novem mestu ustanovila podjetje Skydance se razkrije slika dveh podjetnikov, ki sta iz študentske strasti do organizacije dogodkov zgradila pionirsko podjetje za šove z droni. Ideja se je porodila pred leti, ko sta opazovala tuje trende in ugotovila, da Slovenija in širša regija še nimata takšnih spektaklov.

arhiv podjetja Skydance

»Vse skupaj se je začelo v študentskih letih. Z Maticem sva bila zelo aktivna v organizaciji dogodkov, pri Škisovi tržnici, Društvu novomeških študentov. Nenehno sva bila vpeta v organizacijo dogodkov in nenehno sva iskala zanimive stvari, ne samo za obiskovalce, ampak tudi za partnerje dogodkov, sponzorje. Opažala sva, da se v tujini dela že veliko šovov z droni. Pri nas tega še ni bilo in zdelo se nama je zanimivo, da bi to pripeljala k nam. To je bilo pred tremi, štirimi leti. Takrat sva začela o tem razmišljati, malo tipati. Ampak takrat so bile te stvari še zelo drage. Predlani sva spet malo obudila zadevo, na kup zbrala ponudbe in našla super partnerja iz Francije, ki ponuja tovrstno opremo. Rekla sva, greva v to,« pripoveduje Jan.

Matic dopolni, da sta pred dvema letoma ponovno analizirala trg in zaznala prazen prostor v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi, medtem ko se trend že širi po zahodu.

»Ugotovila sva, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi se s tem ukvarjal, regija Balkana je tudi prazna glede tega, sosednje države so precej prazne, vzhod Evrope tudi. Videla pa sva, da se je trend že pojavil na zahodu Evrope; Francija, Velika Britanija. Amerika in Azija sta vodilni. Evropa razen zahoda pa je bila še nepopisan list. Videla sva, da zadeva prodira tudi v evropski prostor, in odločila sva se, da bova midva zagnala to zgodbo pri nas.«

Letos sta registrirala podjetje in začela graditi ekipo šestih članov, v kateri brata skrbita za partnerstva, finance in prodajo, preostali pa za produkcijo, vizualizacijo, programsko opremo in pilotiranje.

Raznoliki začetki in strokovna ekipa

Jan in Matic prihajata iz različnih svetov, kar jima daje unikaten pogled na podjetništvo. Jan, po izobrazbi biotehnolog in mikrobiolog, je vedno ljubil organizacijo dogodkov, medtem ko je Matic študiral obramboslovje, se ukvarjal z organizacijo manjših in večjih dogodkov, po študiju pa zajadral v inženirske vode, delal v avtomobilski razsvetljavi in na koncu v financah.

arhiv podjetja Skydance

»Šove z droni sva veliko spremljala prek družbenih omrežij. Veliko je bilo tega na Kitajskem in v Ameriki, v Evropi pa so bili šele zametki, ko sva midva o tem začela razmišljati. Francija je ena takih držav, kjer se to redno izvaja namesto ognjemetov. Tam je to že redna praksa. Po logiki smo sklepali, da trend nakazuje, da bi se to moralo prej ali slej pojaviti tudi pri nas,« razlaga Jan.

Matic dodaja: »Dejansko gredo stvari v to smer, postajajo mainstream. Midva sva trdno prepričana, da bodo šovi z droni čez nekaj let zelo standardna stvar, ki se bo uporabljala na vseh srednjih in večjih dogodkih kot dopolnitev, da narediš dogodek močnejši.«

Profesionalno se Matic ukvarja s tem polno, Jan za zdaj polovično, preostala ekipa pa po projektih. Ko pride naročilo, aktivirajo celoten proces: od zasnove do izvedbe, z antenami, serverji in natančnimi navodili po korakih, podobnimi letalskim protokolom.

Izzivi: Od regulacij do sestavljanja ekipe

Začetki niso bili lahki. »Prvi izziv je bil narediti dobro analizo trga, da smo videli, kakšen je trend, kaj dela konkurenca, kaj delamo v Sloveniji. Drugi izziv je bil spraviti prave ljudi na kup, da vsak pokrije točno svoje področje, za katerega je ekspert. Najtrši oreh je bil pridobivanje dovoljenja pri regulatorju,« pravi Matic.

arhiv podjetja Skydance

»S samimi droni prej nisva imela izkušenj, tudi midva sva se morala veliko naučiti. Začelo se je s tečaji, pridobivanjem licenc. Za to je pristojna agencija za letalstvo. Tam se je začelo. Stopili smo v stik z njimi. Pogovarjali smo se, kaj vse je potrebno, da lahko tako storitev ponujamo. Ugotovili smo, da je kar velik zalogaj dobiti avtorizacijo,« dodaja Jan.

»Težava je bila, ker tudi regulator, Javna agencija za civilno letalstvo, tega področja še ni poznala. Ko smo pristopili do njih, so rekli, mi tega ne poznamo, tega nihče ne dela, tega v Sloveniji ne boste mogli delati.« Potem se je začel mukotrpni proces, ki je trajal kakšnega pol leta, da so pripravili vse papirje, ki so v skladu z evropsko in slovensko regulativo.

Morali so narediti razne teste letov skupaj z regulatorjem, da je ta preveril, ali vsi sistemi delujejo, ali je varno, kako se sistem odzove, kadar se zgodi kaj nepredvidljivega. Preveriti so morali, ali je zadeva stoodstotno varna. To so dokazali in avgusta dobili certifikat oziroma operativno dovoljenje, s katerim lahko te šove izvajajo po celotni Evropski uniji.

Regulativa za tovrstno dejavnost je enotna po EU, a Slovenija je med striktnejšimi, kar je razumljivo, saj gre za novost. Tehnologija, ki jo uporabljajo, so droni z LED lučmi, ki na nebu delujejo kot piksli, nadzorovani prek GPS, anten in serverjev.

Droni so natančni do centimetra, z vsemi varnostnimi protokoli in navidezno kletko, ki preprečuje, da bi dron lahko zašel izven vnaprej določenega območja. Stene navidezne kletke ne more prebiti, če trči ob njo, se spusti na tla.

arhiv podjetja Skydance

Finančno je ukvarjanje s tovrstno dejavnostjo kar velik zalogaj: s 500 droni v zraku leti več kot pol milijona evrov opreme. »Finančno je to kar velik zalogaj. Zato smo v fazi, ko bomo iskali investitorje oziroma potencialne partnerje, ki bi pristopili v našo vizijo, da lahko razširimo našo floto,« pravi Matic.

Stranke, projekti in nebesna koreografija

Ciljne stranke so marketinške agencije, organizatorji dogodkov, občine in zasebniki za poroke ali zabave. »Predvsem računamo na marketinške agencije in organizatorje dogodkov. To je primarna skupina.

Potem seveda tudi na državne institucije oziroma občine. Za razne proslave, novoletne zabave, druge dogodke. Poskušamo pa se približati tudi zasebnikom, običajnim ljudem, za poroke, zaroke, zasebne zabave,« razlaga Jan.

V tujini je trend, da se pri porokah šov prilagodi za par, recimo z njunimi imeni, začetnicami, srčki, njuno zgodbo. To je premium segment, načeloma pa imajo ponudbo razdeljeno na korporativno raven in premium segment.

arhiv podjetja Skydance

Proces je kompleksen: od zgodbe do programiranja, dva do tri tedne pred dogodkom. Šovi trajajo do 20 minut, elementi so veliki do 100 metrov. »Kar se tiče same koreografije, tukaj domišljija nima meja. Lahko naredimo najrazličnejše napise, besedila, logotipe, izpostavimo blagovno znamko, tudi QR kode lahko naredimo.

Pri projektu v Zagrebu smo naredili QR kodo, ki so jo ljudje množično skenirali. Tudi zastave in grbe se da narediti. Če uporabimo več dronov, pa lahko naredimo tridimenzionalne objekte, ki se vrtijo. Ali pa človeka, ki se premika. Opažamo, da če uporabiš množico dronov, je podobno kot ekran. Vsak dron je svoj piksel. Do zdaj smo imeli največ 500 dronov v zraku. To je bilo za otvoritev Oktoberfesta v Zagrebu, tematika piva, zabave,« pojasnjuje Jan.

Prvi projekti so bili na Hrvaškem: v Zadru je letelo 150 dronov za 70-letnico podjetja, v Zagrebu 500 za Oktoberfest. V Sloveniji načrtujejo silvestrski in adventni šov z droni.

Primož Lavre

Prihodnost: Rast in zelena vizija

Odzivi na njihove šove so navdušujoči, ljudje so presenečeni nad možnostmi, ki jih ponuja ta tehnologija. Lahko jo razumemo tudi kot alternativo ognjemetom; je okolju prijazna, brez hrupa in onesnaževanja.

»Je alternativa ali pa, še bolje, nadgradnja. Mi gremo naprej s časom. Z droni lahko dobesedno pripoveduješ zgodbo, opisuješ znamke, ljubezni, podjetja.Je nekaj stopnic višje kot ognjemet. V bistvu se sploh nočemo primerjati z ognjemetom,« poudarja Matic.

Pomemben je tudi okoljski vidik. »V Sloveniji smo recimo imeli kampanjo proti petardam. Želja po alternativah je. To, kar mi ponujamo, ni le vizualno izjemna alternativa, ampak tudi prijazna do okolja. V tem vidimo še eno dodano vrednost,« dodaja Jan.

Načrti za prihodnost so jasni: razširitev flote in ekipe, iskanje investitorjev za konkurenčnost v Evropi. »Fokus je na tem, da rastemo. V naslednjih letih želimo razširiti našo floto, da nas pozicionira v tem delu Evrope. Iščemo partnerja, ki bo delil to vizijo z nami, da pristopi k zgodbi in omogoči okrepiti opremo. Želimo pa razširiti tudi ekipo. Trenutno ciljamo na Slovenijo, sosednje države, Balkan. Potem bi se želeli razširiti na celotno Evropo,« pravi Matic.

Primož Lavre

»Filozofsko pa je naš cilj, da se s tovrstnimi projekti preide na zelene načine,« zaključuje Jan. Nekatere občine, kot Bled, že prepovedujejo ognjemete in iščejo alternative – prav na Bledu že pripravljajo novoletni šov nad jezerom.

Konkurence ni, a vstop v to dejavnost ni enostaven. Brata sta z vsem, kar sta doslej dosegla, zadovoljna: za zdaj gre vse po načrtu, cilji so doseženi. Skydance piše zgodbe na nebu, ustvarja doživetja, ki združujejo tehnologijo, umetnost in trajnost.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.