Novela zakona o medijih pri glasbenih kvotah z drugačno definicijo slovenske glasbe

Predlagana novela, ki je sicer že naletela na več kritik, med drugim zaradi kratkega sprejemanja pripomb, kot slovensko glasbo opredeljuje skladbe, ki so izvajane v slovenskem jeziku, in instrumentalne skladbe, producirane ali izdane v Sloveniji.

Predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore je glede tega za STA povedal, da vsako leto razpisujejo subvencioniranje glasbe in imajo zelo podobno mišljenje: "Slovenska glasba je za nas glasba, ki naj bi jo ustvarjali slovenski avtorji in ki naj bi bila peta v slovenski besedi."

"Če gre tukaj za vprašanje, ali podpiramo, da je slovenska glasba lahko tista, ki se poje v tujem jeziku, se s tem ne strinjamo," je povedal Zore in ocenil, da je sicer zakon v tem delu v nasprotju interesov.

"Zdaj se je to veliko izkoriščalo iz čisto preprostega razloga, ker je bilo komercialnim radijskim postajam po dozdajšnjem zakonu zagotovljenih samo 20 odstotkov za slovensko glasbo, 80 odstotkov vrat pa je bilo odprtih za glasbenike, ki so začeli delati v drugih jezikih, nemškem, hrvaškem ali katerikoli drugem. Te skladbe so imele veliko večje možnosti, da so prišle skozi vrata tistih 80 odstotkov glasbe," je povedal Zore.

Sindikalna konferenca glasbenikov pri Glosi se z definicijo slovenske glasbe po vsebini načeloma strinja, a ji nasprotuje zaradi preteklih izkušenj in zlorab. Oblak pa meni, da bi morali upoštevati tudi tiste slovenske ustvarjalce, ki ustvarjajo v drugih jezikih. "Če želimo, da slovenski ustvarjalci uspejo tudi v tujini, jih ne smemo omejevati ustvarjanja v drugih jezikih. In če se lahko instrumentalna glasba, ki ni v nobenem jeziku, šteje za slovensko, se lahko tudi glasba v drugih jezikih," je prepričan.

Predlagana novela sicer ohranja deleže slovenske glasbe iz obstoječega zakona o medijih, ki ga je ustavno sodišče novembra lani razveljavilo v delu, ki se nanaša na zasebne radijske postaje. Predlog predvideva najmanj 20 odstotkov vseh skladb v posamičnih radijskih in televizijskih programih, 40 odstotkov v programih RTV Slovenija ter 25 odstotkov v primeru lokalnih, študentskih in nepridobitnih radijskih in TV programov s statusom posebnega pomena.

Kot piše v predlogu, deleži ne veljajo za programe, namenjene drugim narodnim skupnostim v Sloveniji ali tuji javnosti, tematske programe, ki se razširjajo v digitalni radiodifuzni tehniki, ter za 3. program Radia Slovenija - program Ars.

Predstavnik sindikalne konference glasbenikov pri Glosi Andrej Sraka je prepričan, da se za izjemo programov v digitalni radiodifuzni tehniki skriva prevara. Ti po njegovih besedah predstavljajo večino vseh komercialnih programov, poleg tega se večina radijskih in TV programov razširja v tej tehniki. "Glede na določilo predlaganih sprememb zakona bo tako večina komercialnih radijskih programov izvzeta dolžnosti spoštovanja deleža slovenske glasbe. Zakonsko določilo pa bo ostalo zgolj mrtva črka na papirju," je prepričan.

Oblak meni, da so kvote "v luči izredno omejene domače produkcije" še vedno previsoke, pri čemer se sklicuje na določene žanre moderne glasbe. Po njegovi oceni bi bilo smiselno 10 odstotkov v primeru zasebnih postaj in največ 20 odstotkov slovenske glasbe v primeru RTV. Zveza sindikatov vseh glasbenikov pa zagovarja vsaj polovico v kakršnemkoli programu.