Noro, za kaj želijo v Mariboru zapraviti 100 milijonov evrov

"Idejo smo formalno naslovili na Mestno občino Maribor. Zavedamo se, da po svetu rastejo pokrita smučišča. Ta trend opažamo tudi v srednji Evropi. Želimo si, da bi do tega prišlo čim prej, zato dajemo pobude na različne kraje, kjer so zanje zainteresirani," je za STA pobudo predstavil direktor SZS Uroš Zupan. Po njegovih besedah je odziv mariborske občine na pobudo pozitiven.

Kot je dodal, na občini preverjajo prostorske načrte, a se ob tem zavedajo, da projekt terja svoj čas in finančno konstrukcijo. Sredstva bi morali prispevati različni deležniki, kot so država, lokalna skupnost in zasebni investitor, pri tem pa še ni jasno, ali bi bil projekt upravičen tudi do evropskih sredstev.

Na SZS za lokacijo predlagajo Snežni stadion, končno odločitev prepuščajo lokalni skupnosti

Direktor SZS kot najprimernejšo lokacijo za dvorano vidi območje današnjega Snežnega stadiona, a dokončno odločitev prepušča lokalni skupnosti. "Relief na Snežnem stadionu se nam zdi zelo primeren, saj bi tam najlažje postavili pokrito konstrukcijo. Smo pa odprti za vse rešitve, ki bi snežno dvorano pripeljale v Slovenijo. Zavedamo pa se, da bo vpliv, ki ga bo umestitev takšnega objekta imela na okolje, eden od pomembnih kriterijev pri njegovi postavitvi," o umeščanju objekta v prostor razmišlja Zupan.

Dvorana bi lahko služila tekmovalcem za trening, čeprav jo predsednik SZS Enzo Smrekar vidi bolj kot dober del turistične ponudbe. V pogovoru za Delo pred dnevi je tako ocenil, da bi imel bolj kot na tekmovalno vpliv na turistično smučanje in na mlajše kategorije, medtem ko bi panožna zveza za želeni domači smučarski poligon morala poiskati drugo lokacijo.

Odločilno besedo pri vsem skupaj bo imela Mestna občina Maribor, ki po lastnih besedah podpira idejo razvoja trajnostne športne infrastrukture, a hkrati poudarja potrebo po temeljiti analizi izvedljivosti in dialogu z vsemi deležniki. Zaradi tega predlaga pripravo analiz, ki bi ocenile ekonomske, okoljske in družbene učinke projekta, ter razmislek o različnih možnih lokacijah za projekt.

Po Zupanovih besedah naj bi se predstavniki SZS in občine še ta mesec sestali in se konkretneje dogovorili o nadaljnjih korakih.

Ali bo dvorana skazila veduto Pohorja in ali se bo zaradi nje v Maribor vrnil svetovni pokal?

V lokalnem okolju je med drugim slišati številne pomisleke, da bi dvorana lahko skazila veduto hribovja. Tega se zaveda tudi dolgoletni prvi mož slovenskega alpskega smučanja Tone Vogrinec, zato kot prvi korak k njeni postavitvi predlaga obuditev proge Jonatan, ki se jo je v preteklosti omenjalo tudi kot alternativno progo za Zlato lisico.

"Ta proga bi lahko bila osnova za vse nadaljnje korake. Ob njej bi morala biti vsa potrebna tehnologija za proizvodnjo tehničnega snega. Progo bi nato nadgrajevali in bi v primeru tuje investicije tako postala primerna za postavitev dvorane," je svoj pogled na zadevo predstavil Vogrinec.

Objekt v tem delu Pohorja bi bil po njegovem mnenju precej manj vpadljiv. "Dvorana na Snežnem stadionu bi vsem padla v oči in morda povzročila zgražanje nad veduto ... Proga Jonatan je trenutno mrtva oziroma nedelujoča, saj nima vhoda in izhoda, zato tudi nihče ne more smučati na njej. Z njeno ureditvijo bi ubili tri muhe na en mah," je prepričan.

Pri vsem skupaj se zastavlja tudi vprašanje, v kolikšni meri bi postavitev dvorane prispevala h krepitvi turizma v Mariboru in regiji in ali bi lahko pripomogla k vrnitvi tekmovanja za Zlato lisico v štajersko prestolnico.

Odgovor na vprašanje, ali je na Pohorju smiselno postaviti takšno dvorano, po mnenju zastopnika Smučarskega kluba Pohorje Iztoka Tomšiča nikakor ne more biti enoznačen. "S postavitvijo dvorane bi največ pridobili tekmovalci, ki bi si s tem imeli izboljšane pogoje za trening, saj bi lahko trenirali doma in vse dni v letu. Nedvomno bi veliko pridobil tudi turizem," je ocenil.

"Če pa govorimo o vrnitvi Zlate lisice, menim, da je dvorana ne bi privabila nazaj v Maribor. Nenazadnje tudi Avstrijci, ki so najmočnejša smučarska nacija, nimajo takšnega objekta," je bil glede organizacije tekem na najvišji ravni skeptičen Tomšič. Sam meni, da bi bilo za vrnitev lisičk v Maribor treba poskrbeti za posodobitev sedežnice, razsvetljave, sistema umetnega zasneževanja in skladiščenje snega.

Okoljevarstveniki si želijo temeljitih analiz okoljskih učinkov

Pri omenjenem projektu pa ni problematična zgolj veduta Pohorja, temveč tudi vpliv, ki bi ga takšen objekt imel na okolje. "Menim, da bi bil v nasprotju s programom vizije Pohorja 2030, saj ta vključuje trajnostno in zeleno Pohorje ter ohranjena travišča, gozdove in trajnostni turizem," je povedala Špela Berlot Veselko iz okoljevarstvene organizacije Cipra Slovenija.

Berlot Veselko opozarja, da je umestitev snežne dvorane v prostor zelo kompleksna. "Pri vsem tem sploh ne vemo, ali jo potrebujemo in kakšna bo njena dodana vrednost. Če bo objekt pridobival energijo iz obnovljivih virov, bi se ga dalo zaviti v zeleno odejo, čeprav dvomim, da bo ta res zelena," je zatrdila.

V isti sapi je poudarila, da bo možno o okoljskih učinkih celovito govoriti šele, ko bo odgovorjeno na vprašanja o prometu, porabi vode in delovnih mestih. "Izdelati kubični meter snega in ga vzdrževati pri visokih poletnih temperaturah, najbrž ni enostavno in je energetsko precej potratno."

Dvorane po ocenah SZS del prihodnosti smučanja

Da snežna dvorana ne bi bila jamstvo za vrnitev Zlate lisice v Maribor, ocenjuje tudi Vogrinec. "Na Zlato lisico v Mariboru lahko enostavno pozabimo. Najprej je treba narediti progo, primerno za tovrstno raven tekmovanja ... Ko bi uredili vse potrebno, bi lahko na njej organizirali nekaj tekem nižjega ranga, s čimer bi Maribor dokazal, da je takšne dogodke sposoben gostiti."

Kot močan argument za vrnitev tekem svetovnega pokala na Pohorje Vogrinec sicer izpostavlja bližino mesta. "To je tudi velika želja Mednarodne smučarske zveze (Fis)," je dejal Vogrinec, ki sicer verjame, da bodo v prihodnje nekatere tekme svetovnega pokala potekale v dvoranah.

Podobno o prihodnosti smučanja razmišljajo tudi na SZS. "Tudi rokometne in košarkarske tekme so nekoč potekale zunaj. Smučanje se bo delno zagotovo preselilo v dvorane, čemur bodo najverjetneje sledile tudi tekme na najvišji ravni. Če bo dvorana ustrezala zahtevam Fisa, ne vidim razloga, zakaj ne bi v njej gostili tudi tekem najvišjega ranga," je o morebitnih tekmovanjih v novi dvorani dejal Zupan.