Norveški Nobelov odbor je Resso in Muratova izpostavil kot "predstavnika vseh novinarjev, ki se postavljajo za ta ideal (svobode izražanja) v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski".
Maria Ressa s svobodo izražanja razkriva zlorabe oblasti, uporabo nasilja in razraščanje avtoritarnosti na Filipinih. Je voditeljica digitalnega preiskovalnega novinarskega portala Rappler, ki ga je leta 2012 soustanovila s kolegi.
Portal kritično ocenjuje "kontroverzno, morilsko kampanjo proti mamilom", ki jo vodi filipinski predsednik Rodrigo Duterte. "Število smrti je tako visoko, da predstavlja ta kampanja vojno proti lastnemu prebivalstvu," je Nobelov odbor zapisal v utemeljitvi.
Ressa in novinarji Rapplerja so tudi dokumentirali, kako se uporablja družbene medije za širjenje lažnih novic, nadlegovanje nasprotnikov in manipuliranje javne razprave, so še utemeljili.
Ressi sicer grozi šest let zapora zaradi članka, v katerem naj bi užalila nekdanjega predsednika ustavnega sodišča. Na novico, da je Nobelova nagrajenka, pa se je odzvala, da je "brez besed", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V izjavi, ki jo je objavil Rappler, pa je dejala, da "v svetu, kjer so dejstva diskutabilna, ko največji distributer novic daje prednost širjenju laži, okrašenih z jezo in sovraštvom, in se to širi hitreje in dlje kot dejstva, potem novinarstvo postane aktivizem". "Borimo se za dejstva," je poudarila Nobelova nagrajenka.
Dmitrij Andrejevič Muratov se medtem že desetletja bori za svobodo govora v Rusiji, kjer razmere postajajo vse zahtevnejše. V Kremlju so mu danes za nagrado čestitali. "Čestitamo Dmitriju Muratovu. Konsistentno dela v skladu s svojimi ideali, ki jim je predan. Je talentiran in pogumen," je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov.
Muratov je bil leta 1993 med soustanovitelji neodvisnega časnika Nova Gazeta. Od leta 1995 je odgovorni urednik tega časnika, ki velja za "najbolj neodvisen časopis v Rusiji danes s temeljnim kritičnim odnosom do oblasti".
Nasprotniki Nove Gazete so odgovorili z nadlegovanjem, grožnjami, nasiljem in smrtjo. Od začetka delovanja časopisa je bilo ubitih šest novinarjev, med njimi tudi Ana Politkovska, ki je pisala o vojni v Čečeniji.
"Kljub umorom in grožnjam pa je odgovorni urednik Muratov zavračal, da bi opustil neodvisno delovanje časnika. Vseskozi je branil pravico novinarjev, da pišejo karkoli in o čemerkoli želijo, dokler spoštujejo profesionalne in etične standarde novinarstva," so še poudarili v Nobelovem odboru.
Muratov je v svojem prvem odzivu dejal, da gre za nagrado Novi Gazeti in nagrado tistim, "ki so umrli v obrambi pravice ljudi do svobode govora", poroča ruska tiskovna agencija Tass.
V odzivih na razglasitev letošnjih Nobelovih nagrajencev za mir se vrstijo pozivi k zaščiti svobode medijev po svetu.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob razglasitvi letošnjih Nobelovih nagrajencev za mir pozval k zaščiti svobode medijev po svetu. Nobena družba ne more biti svobodna in pravična brez novinarjev, je dodal. Nobena družba po oceni Guterresa ne more biti svobodna in pravična brez novinarjev, ki so sposobni preiskovati kršitve, posredovati informacije, govoriti resnico in ki kličejo voditelje na odgovornost.
Odzvalo se je tudi Društvo novinarjev Slovenije. "Podelitev letošnje Nobelove nagrade za mir kaže, da je akademija v časih globalnih turbulenc prepoznala pomen svobode izražanja in novinarstva," so sporočili z DNS. "Nagrada je opozorilo, da demokratične vrednote še nikoli po padcu Berlinskega zidu v tolikšnem delu, tudi sredi Evrope, niso bile tako na udaru," so opozorili v DNS.
Nevladna organizacija Novinarji brez meja pa je ob razglasitvi nagrajencev sporočila, da je to močno sporočilo v času, ko se spodkopava demokracijo s širjenjem lažnih novic in sovražnega govora.
Nobelove nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela.
Maria Ressa s svobodo izražanja razkriva zlorabe oblasti, uporabo nasilja in razraščanje avtoritarnosti na Filipinih. Je voditeljica digitalnega preiskovalnega novinarskega portala Rappler, ki ga je leta 2012 soustanovila s kolegi.
Portal kritično ocenjuje "kontroverzno, morilsko kampanjo proti mamilom", ki jo vodi filipinski predsednik Rodrigo Duterte. "Število smrti je tako visoko, da predstavlja ta kampanja vojno proti lastnemu prebivalstvu," je Nobelov odbor zapisal v utemeljitvi.
Ressa in novinarji Rapplerja so tudi dokumentirali, kako se uporablja družbene medije za širjenje lažnih novic, nadlegovanje nasprotnikov in manipuliranje javne razprave, so še utemeljili.
Ressi sicer grozi šest let zapora zaradi članka, v katerem naj bi užalila nekdanjega predsednika ustavnega sodišča. Na novico, da je Nobelova nagrajenka, pa se je odzvala, da je "brez besed", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V izjavi, ki jo je objavil Rappler, pa je dejala, da "v svetu, kjer so dejstva diskutabilna, ko največji distributer novic daje prednost širjenju laži, okrašenih z jezo in sovraštvom, in se to širi hitreje in dlje kot dejstva, potem novinarstvo postane aktivizem". "Borimo se za dejstva," je poudarila Nobelova nagrajenka.
Dmitrij Andrejevič Muratov se medtem že desetletja bori za svobodo govora v Rusiji, kjer razmere postajajo vse zahtevnejše. V Kremlju so mu danes za nagrado čestitali. "Čestitamo Dmitriju Muratovu. Konsistentno dela v skladu s svojimi ideali, ki jim je predan. Je talentiran in pogumen," je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov.
Muratov je bil leta 1993 med soustanovitelji neodvisnega časnika Nova Gazeta. Od leta 1995 je odgovorni urednik tega časnika, ki velja za "najbolj neodvisen časopis v Rusiji danes s temeljnim kritičnim odnosom do oblasti".
Nasprotniki Nove Gazete so odgovorili z nadlegovanjem, grožnjami, nasiljem in smrtjo. Od začetka delovanja časopisa je bilo ubitih šest novinarjev, med njimi tudi Ana Politkovska, ki je pisala o vojni v Čečeniji.
"Kljub umorom in grožnjam pa je odgovorni urednik Muratov zavračal, da bi opustil neodvisno delovanje časnika. Vseskozi je branil pravico novinarjev, da pišejo karkoli in o čemerkoli želijo, dokler spoštujejo profesionalne in etične standarde novinarstva," so še poudarili v Nobelovem odboru.
Muratov je v svojem prvem odzivu dejal, da gre za nagrado Novi Gazeti in nagrado tistim, "ki so umrli v obrambi pravice ljudi do svobode govora", poroča ruska tiskovna agencija Tass.
V odzivih na razglasitev letošnjih Nobelovih nagrajencev za mir se vrstijo pozivi k zaščiti svobode medijev po svetu.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob razglasitvi letošnjih Nobelovih nagrajencev za mir pozval k zaščiti svobode medijev po svetu. Nobena družba ne more biti svobodna in pravična brez novinarjev, je dodal. Nobena družba po oceni Guterresa ne more biti svobodna in pravična brez novinarjev, ki so sposobni preiskovati kršitve, posredovati informacije, govoriti resnico in ki kličejo voditelje na odgovornost.
Odzvalo se je tudi Društvo novinarjev Slovenije. "Podelitev letošnje Nobelove nagrade za mir kaže, da je akademija v časih globalnih turbulenc prepoznala pomen svobode izražanja in novinarstva," so sporočili z DNS. "Nagrada je opozorilo, da demokratične vrednote še nikoli po padcu Berlinskega zidu v tolikšnem delu, tudi sredi Evrope, niso bile tako na udaru," so opozorili v DNS.
Nevladna organizacija Novinarji brez meja pa je ob razglasitvi nagrajencev sporočila, da je to močno sporočilo v času, ko se spodkopava demokracijo s širjenjem lažnih novic in sovražnega govora.
Nobelove nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela.
