Na Ptuju želijo vedeti, koliko bi jih stalo postati Evropska prestolnica kulture

Čeprav sta pristojna odbora mestnega sveta za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo ter za družbene dejavnosti soglasno podprla potrditev soglasja, sta oba hkrati predlagala, da se pravno preučijo možnosti odstopa v posameznih fazah kandidature zaradi morebitnih neugodnih finančnih pogojev.

Kot je pojasnila županja Nuška Gajšek, so po takšnih priporočilih odborov na ministrstvu za kulturo preverjali, kakšna so pravila, vodja njenega kabineta Tamara Gajski pa je povedala, da so potrdili stališče njihovih strokovnih služb, da do podpisa pogodbe ni nobenih zavezujočih učinkov in lahko od kandidature odstopijo kadarkoli. Ob tem so dodali, da bodo v zvezi s tem enako vprašanje naslovili še na Bruselj.

Županjo Gajškovo zanima tudi, kako bo s sofinanciranjem projekta, saj prejemajo zelo različne in nič kaj konkretne informacije o potencialni konstrukciji financiranja. Po besedah koordinatorke ptujske kandidature Martine Magdič so bili tudi sami doslej deležni le posrednih in neuradnih informacij, še vedno pa se pogajajo o tem, koliko sredstev naj bi za EPK 2025 namenila država.

"Ministrstvu za kulturo moramo do konca meseca poslati pisno sporočilo, da nameravamo kandidirati, in to je pogoj, da pozneje lahko oddamo kandidaturo. Če tega ne bi storili, bi si zaprli možnost, sicer pa je kandidaturo mogoče oddati še do konca leta," je pojasnila Martina Magdič in dodala, da dokler ne bo izbran kandidat, to pa ne bo prej kot v prvi polovici leta 2021, za njih kandidatura ni pravno zavezujoča.

Kandidaturo Ptuja skupaj z drugimi občinami Spodnjega Podravja so že pred časom podprli tako mestni svetniki kot kolegij županov, veliko zanimanja za projekt so že na prvem posvetu aprila pokazali tudi predstavniki javnih zavodov, nevladnih organizacij, društev, civilnih iniciativ in drugih organizacij, ki delujejo na področju kulture, umetnosti, izobraževanja, ekologije, turizma, športa in mladinske politike.

Nekatere svetnike je zanimalo, zakaj sploh razmišljanje o možnosti odstopa od kandidature, županja pa je pojasnila, da se med različnimi možnostmi v javnosti govori o tem, da naj bi bilo na voljo 30 milijonov evrov, pri čemer bi občina morala zagotoviti polovico. S takšno vsoto v Sloveniji ne more razpolagati nobena druga občina kot Ljubljana, menijo na Ptuju.

"Ne moremo se zavezati k nečemu, česar ne moremo izpeljati. Potem naj nam zdaj povedo, koliko denarja pričakujejo, mi pa bomo vedeli, ali se to lahko gremo ali ne. Žogica je zdaj na ministrstvu, nekatere kandidatke so nas že pozvale, da bi jim skupaj poslali dopis," je dodala županja najstarejšega mesta, ki je že letos za potrebe tega projekta rezerviralo okoli 100.000 evrov.

EPK je najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture. Naziv vsako leto nosita dve evropski mesti iz različnih držav. Kandidaturo za leto 2025, ko ga bosta nosili mesti v Sloveniji in Nemčiji, je napovedalo šest mest, poleg Ptuja še Piran, Nova Gorica, Ljubljana, Kranj in Lendava.