Enajst županov občin iz Dolenjske in Bele krajine je na predsednika vlade Janeza Janšo naslovilo dramatičen dopis. Pravijo, da imajo v svojih občinah vedno več težav z nasilništvom in kriminalno dejavnostjo, ki v veliki meri izhaja iz socialnega položaja romske skupnosti. Kot so poudarili, so pisali tudi prejšnjemu premierju Marjanu Šarcu, »vendar navkljub večkratnim opomnikom ni bilo nobenega odziva ne z njegove strani, kot tudi ne s strani vlade«.
Nimajo nobenih etničnih predsodkov glede Romov, vendar potrebujemo zakonske prilagoditve kot tudi vzpostavitev pravil ravnanja temeljnih državnih institucij. V trenutnih zakonodajnih okvirih in splošno sprejetih načelih dela pristojnih »ne samo da ne moremo več vzdrževati reda v naših občinah (kar je praviloma v domeni policije), temveč se vedno težje soočamo tudi z nevzdržnimi življenjskimi razmerami, v katerih živi del romske skupnosti«.
Ne govorijo zgolj o kriminalu, pač pa še o neurejenih zemljiško- pravnih razmerjih, nakopičenih dolgovih do javnih podjetij, kritičnih izostankih otrok iz šolskega sistema in posledično katastrofalno izobrazbeno strukturo tudi mlajših generacij. To vodi v sistemsko in dolgotrajno brezposelnost, so dodali. Tu je še sistemska kadrovska podhranjenost socialnih služb, saj je tam njihovo delo bistveno bolj zahtevno, neučinkovitost kaznovalnega sistema, nepregon kriminalnih dejanj...
»Vse to močno otežuje normalno integracijo romske skupnosti, predvsem pa povečuje stopnjo nestrpnosti med romskim in neromskim prebivalstvom. Posledično vse skupaj »izjemno negativno vpliva na kakovost bivanja vseh v naših občinah«.
Zapisali so še, da je problem večplasten tudi zaradi dolgoletnega neukrepanja oziroma toleriranja eskalacij problematičnih skupin in nezmožnost ter nepripravljenost pristojnih organov, da ob obstoječi zakonodaji »iz družbe izločijo večkratne prekrškarje in storilce kaznivih dejanj«.
Praviloma gre za nezaposlene osebe s finančno podporo države, brez premoženja in obdavčljivih prihodkov. Potrebujemo sistemske ukrepe pri stanovanjski politiki in urejanju obstoječih romskih naselij brez temeljne infrastrukture ter predvsem na področju šolstva. »Ne moremo pričakovati kakršnihkoli pozitivnih sprememb brez izboljšanja izobrazbene strukture romskega prebivalstva«.
Zato so se župani enajstih občin Dolenjske in Bele krajine povezali, saj želijo zaradi kritičnih razmer pomagati pri opredelitvi strategije za sprejem ukrepov na državni ravni, ki bi lahko izboljšala pogoje bivanja v njihovih občinah. Zavedajo se, da dolgoročno samo represivni ukrepi ne bodo dovolj. Pozvali so k celovitemu pristopu vseh pristojnih: MNZ, tožilstva, sodstva, inšpekcijskih služb pri ministrstvih za javno upravo in za delo, zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo.
Če se zadeve ne bodo začele reševati, novih nasilnih eskalacij tudi z začasnimi ukrepi (policije) ne bodo mogli več obvladovati. Takšno stanje je velik hendikep jugovzhodne Slovenije, kjer se zelo trudijo za zmanjšanje odseljevanja, za razvojno politiko, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenjskih pogojev.
»Vse te napore izniči neurejeno stanje, ko občanom nismo več zmožni zagotavljati varnega okolja in normalnih pogojev za življenje«. Če do sprememb ne bo prišlo, »lahko v naslednjem desetletju pričakujemo močno poslabšanje demografske in ekonomske slike v številnih delih jugovzhodne Slovenije in skokovit porast nestrpnosti, posledično pa verjetnost varnostnega samoorganiziranja ter v skrajnih primerih tudi nasilja«.
Župani zato premierja Janšo prosijo za termin sestanka, na katerem bi mu še bolj podrobno predstavili težave ter predloge in pobude za rešitve. Občine so se na podlagi izkušenj z romsko populacijo pripravljene vključiti z vsemu zmogljivostmi. Podpisani so župani občin Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Semič, Šentjernej, Škocjan in Trebnje.
Lahko dodamo, da bo morda Janša le imel več posluha za dramatični poziv iz omenjenih občin, kot ga je imel Šarec. Sedanji premier je namreč doma iz Grosupljega, kjer se že desetletja soočajo z kriminalom Romov, brezposelnostjo, neizobraženostjo in nenehnim »cuzanjem« ugodnosti socialne države.
V teh občinah beležijo tudi veliko rodnost pri romski populaciji, kar življenjske pogoje za večinsko prebivalstvo še neprestano slabša, saj se težave zaradi tega sorazmerno povečujejo, namesto da bi se razmere izboljševale.
