Mogoče sem tukaj zadnji romantik, ampak mislim, da bi morali biti sistem in njegovi predstavniki popolnoma podrejeni potrebam tekmovalcev. To pomeni, da bi moral biti proračun zasnovan tako, da tekmovalcem omogoča učinkovito delovanje. Če ostane kaj denarja za 'luksuz', ki ga jaz nisem nikoli imel – se pravi za tajnico, ki ti odgovori na telefon, za člana ekipe, ki na tekmi ostane v cilju, zdravnika, ki pride na vsako tekmo, toliko bolje … A ključno je, da imamo jasno sliko o finančnih razmerah in da je jasno, koliko sredstev dejansko pride do tekmovalcev. Ko smo bili mi na udaru, češ da sem imel zaradi dosežkov Tine Maze poseben privilegij in so mi očitali, koliko denarja bom kot njen trener vzel mladim smučarjem: takrat je imela direktorica Barbara Kürner Čad takšno plačo, ki ni škandalozna samo v Sloveniji, ampak bi bila tudi v Italiji. Zato je treba natančno razumeti, kam in komu gre ta denar. Gre res Žanu Kranjcu? Ali gre sistemu?

Metropolitan