Matjaž Kek naj bi reprezentanco potegnil iz brezna

Kek bo tako kot Bojan Prašnikar in Srečko Katanec eden tistih, ki so oziroma bodo večkrat vodili slovensko vrsto. Mariborčan je reprezentanco vodil že med letoma 2007 in 2011 in jo popeljal na svetovno prvenstvo 2010. Kot se je izkazalo, je bilo to zadnje veliko tekmovanje za Slovenijo.

Po koncu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2012 je takratni predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin s Kekom predčasno prekinil sodelovanje (uradno na obojestransko željo) in ustoličil Slavišo Stojanovića.

Temu ni uspelo doseči želenega, tako da je že po skupno devetih tekmah in štirih kvalifikacijskih za SP 2014 "žezlo" prepustil enemu junakov zlate generacije Katancu, ki mu kljub nekaj prebliskom prav tako ni uspelo poskrbeti za novo veliko tekmovanje.

Je pa v svoj strokovni štab v zadnjem letu mandata vključil Tomaža Kavčiča in prav on ga je decembra 2017 nasledil. Kavčičeva prednost naj bi bila ta, da je večino fantov vodil kot selektor v reprezentanci do 21 let in je imel z njimi dober odnos.

A kot se je izkazalo, je bilo to premalo. Fante je popeljal do zgolj ene zmage na sedmih tekmah. Resda je imel tudi precej smole s poškodbami, denimo Josip Iličić ni mogel igrati na prvih dveh tekmah lige narodov, ki jo je Slovenija končala z izpadom v ligo D, najnižji rang tekmovanja.

Toda poškodbe so bile zgolj en del. Težav je bilo še celo vrsto. Igra Slovenije ni bila na želeni ravni, predvsem pri kreiranju priložnosti je veliko manjkalo.

Druga stvar so bile odpovedi. Kevin Kampl je udeležbo na predzadnjem zboru odpovedal zaradi zdravstvenih težav, nato pa pred zadnjima tekmama lige narodov udaril kot strela z jasnega, da celo končuje reprezentančno pot, zaradi česar se je znašel tudi na tnalu javnosti.

Še večja "žajfnica" se je odvijala z Janom Oblakom, prvim vratarjem Slovenije po slovesu Samirja Handanovića 2015 in igralcem, ki bi moral pomeniti lažji tako imenovani medgeneracijski prehod.

Toda Kavčičeva izbira kapetana, trak je pristal pri najbolj izkušenem Bojanu Jokiću, je bila za vratarja Atletica napačna. Sprva je sicer svojo odsotnost opravičeval s poškodbo rame in dogovorom z NZS, da jeseni ne bo igral, naposled pa je vendarle prišla na dan resnica o kapetanstvu.

Oblak tako pod Kavčičem sploh ni igral, tudi pod začasnim selektorjem Igorjem Benedejčičem, ki sta mu na zadnjih dveh tekmah v ligi narodov uspela dva neodločena izida, ne.

Pričakovati je, da bo drugače pod novim selektorjem, Kekom, ki je bil ob dobrem vodenju hrvaškega prvoligaša Rijeke kandidat in "ljubljenec" javnosti tudi že ob imenovanju Kavčiča, in bo spomladi, ko se bodo začele kvalifikacije za EP 2020 spet v izbrani vrsti.

Kaj bo to pomenilo, bo pokazal čas, ampak dejstvo je, da sama Oblakova vrnitev ne bi pomenila avtomatskega prebujenja. Kavčič in Benedejčič sta govorila o tem, da so igralci (reprezentančno) premalo izkušeni in da potrebujejo čas, tudi Katanec pred njima je že omenjal pomanjkanje kakovosti in prevelike apetite slovenske javnosti.

Skupek vsega je takšen, da je bila reprezentanca večinoma videti premalo borbena in brezvoljna ter brezidejna v napadalnih akcijah. Tudi premalo samozavestna, kot sta priznavala Kavčič in Benedejčič, ki je bil član strokovnega štaba že pod Kavčičem, zdaj pa naj bi po novem pomagal tudi Keku.

Pred slednjim je glede na vse našteto težak posel. Cilj je namreč jasen. Preboj na EP 2020. Kako zahtevna bo pot nanj glede tekmecev, bo pokazal žreb kvalifikacijskih skupin 2. decembra v Dublinu.

Najbolj zahtevno pa bo poiskati pot do tega, da klubsko formo tudi v slovenskem dresu pokažejo Benjamin Verbič, Andraž Šporar, Josip Iličić, Miha Zajc in drugi, ki bi morali biti nekakšni nasledniki vodij, kot so bili relativno sveži reprezentančni upokojenci Boštjan Cesar, Valter Birsa, Milivoje Novaković ...

Kako zahtevno bo popravljanje vtisa, pa kaže tudi to, da je Slovenija trenutno komaj na 62. mestu na lestvici Mednarodne nogometne zveze. Pri tem je poudarek na besedi "komaj", saj je nekdaj zasedala že 15. mesto. In to jeseni 2010 - pod Kekovim vodstvom. Takrat so bile tekme tudi v Mariboru. Po novem bodo verjetno spet, saj naj bi bila to ena izmed Kekovih zahtev.