Luciferka Svetlane Makarovič: Grožnje s tožbo, zamere in obračun z urednikom

Svetlana Makarovič in Matej Šurc "nejevoljno pristala v pisanje" za Beletrino

"V petek, 15. novembra, je direktor Beletrine Mitja Čander na novinarski konferenci v atriju ZRC SAZU izjavil, da recenzijskih izvodov ni mogoče dobiti, ker da je Makarovičeva v pogodbi to prepovedala, in naj si jih novinarji kupijo sami. To ne drži! Čeprav je založba tam predstavila tudi knjigo Luciferka, avtorjev na dogodek niso povabili. Zvečer istega dne, na satirični predstavi Luciferski trio v ljubljanskem Mini teatru, je Makarovičeva navzoče obvestila, da je Beletrina kršila pogodbo, kajti v njej je zapisano, da avtorja založbi dovoljujeta, da do 20 izvodov uporabi za promocijske namene. Ustvarjalca literarnega dela sta nato svoje avtorske izvode podarila navzočim novinarjem in publicistom ter s tem preprečila očitno željo Beletrine, da knjiga ne pride v roke predstavnikom javnosti," sta v izjavi za javnost zapisala avtorja knjige Luciferka, ki jo sopodpisuje še lik, maček Kotik. Ta v knjigi izreka kritične in satirične misli, katerim ne uidejo prepoznavna imena na slovenski sceni, me drugim urednik Šteger.

Avtorja sta najprej hotela svoje delo ponuditi Mladinski knjigi, vendar je urednik Beletrine, Aleš Šteger, "sklicujoč se na ustno obljubo Svetlane Makarovič iz preteklosti, zagrozil s tožbo, če knjiga Luciferka ne bo izšla pri Beletrini". "Da bi se izognila tožbi, sta nejevoljno pristala v pisanje za to založbo. V svoje umetniško delo sta vključila mucka Kotika, njun alter-ego, ki z neprizanesljivo satiro zbada politike, poslovneže, literarne ustvarjalce, tudi oba avtorja, pa gospoda Štegra, zlasti njegovo dvojnost: nadležno dobrikanje avtorjema na eni in grožnje ter zahteve po cenzuri na drugi strani," sta zapisala avtorja biografije.

In še: "Naknadno, že po podpisu avtorizacije končne verzije celotnega besedila, je Beletrina, brez vednosti avtorjev, besedilu podtaknila zapis, pod katerim se je podpisal 'Štegerrrrrr'. Svetlana Makarovič in Matej Šurc puščata ob strani piščeve frustracije in užaljenost spričo zbadljivosti muca Kotika, ne moreta pa mimo dejstva, da je založba z zahrbtnim posegom v njuno literarno delo kršila pogodbeni člen, v katerem je izrecno navedeno, da je pred izdajo oz. objavo potrebna avtorizacija končne verzije besedila s strani Svetlane Makarovič."

Kot je pojasnil Šurc, sta se kljub prvotnemu namenu, da bi vložila tožbo proti Beletrini in zahtevala umik knjige iz prodaje, s soavtorico odločila drugače, saj da sta "zavezana javnosti". "O drugih pravnih postopkih zoper Beletrino se še odločamo. Ko bo znana odločitev, bova avtorja obvestila javnost," je pojasnil Šurc.

Beletrina: Založba se ni odpovedala promociji

Založba Beletrina pripoveduje drugačno zgodbo. Kot menijo, je Svetlana Makarovič na svoji predstavitvi v Mini teatru povedala, da se je založba odpovedala promociji njene knjige in novinarjem samovoljno ni razdelila recenzijskih izvodov. "14. člen pogodbe med Svetlano Makarovič in založbo Beletrina na njeno vztrajanje predvideva samo 20 brezplačnih izvodov, kar pa je absolutno premalo za promocijo, poleg tega so ti izvodi namenjeni tudi vsem, ki so knjigo soustvarjali," so zapisali pri Beletrini. Tako se niso odločili za recenzijske izvode, saj bi jih bila na voljo le peščica, kar pa se jim ne zdi pošteno.

Glede spremnega besedila Aleša Štegra so pri Beletrini za STA pojasnili, da je v knjigi "zavoljo nujnosti, da se pojasnijo okoliščine nastanka dela in vloga, ki sta jo v procesu nastajanja knjige imela sodelavca pri nastajanju knjige, Svetlana Slapšak in Erik Valenčič". "Pri Beletrini smo se odločili za legitimno obliko uredniškega komentarja ob koncu integralnega teksta obeh avtorjev. To pravico nam podeljujeta avtorsko pravo in založniška praksa, še posebej v ekstremnih primerih, ko založba ne soglaša z elementi vsebine knjige. Uredniška opomba, tako kot morebitne tehnične opombe, kolofon in teksti na zavihkih knjig, reklamni vložki, ne sodijo v integralen avtorski rokopis, marveč pod diskrecijsko pravico založnika," so zapisali.

Razhajanja tudi pri razumevanju teže avtorstva

Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, kako je z avtorstvom knjige, saj v nekem trenutku Svetlana Slapšak in Erik Valenčič nista bila več del ustvarjalne ekipe. "Vse, kar je zapisano v knjigi, je avtorstvo Makarovičeve in mene. Pa muca Kotika, s satiričnimi vložki. Kolikor vem, sta Slapšakova in Valentinčič sicer prispevala dva krajša teksta, ki pa potem nista bila umeščena v knjigo. (...) Na začetku dela smo se ustno dogovorili, da Slapšakova pripravi študijo o Svetlanini poeziji. Vendar je od tega - najbrž brez vednosti Makarovičeve - odstopila. Potem je Slapšakova sodelovala tudi pri redakciji osnutkov prvih dveh poglavij knjige. Predlagala je nekaj manjših, a konstruktivnih popravkov oz. dopolnil. Po prekinitvi pogodbe med Zavodom Sapramiško, ki je takrat zastopala četverico, sva Makarovičeva in jaz pod grožnjo tožbe, če tega ne storiva, morala podpisati novo pogodbo z Beletrino," je zapisal Šurc.

In kako na sodelovanje gleda Beletrina? "Delo s prejšnjima avtorjema, Erikom Valenčičem in Svetlano Slapšak, je potekalo od julija 2018 do aprila 2019, torej sta v pripravo knjige vložila devet mesecev intenzivnega dela - več mesecev pogovorov, transkripcij, priprav, raziskovanja literature in drugega vzporednega dela. Pri knjigi gre za soavtorski prispevek, kjer je vsak avtor dodal svoj unikatni doprinos."

"Honorarja od Beletrine za svoja besedila nista prejela, saj pogodbe nista imela sklenjene z Beletrino, temveč na željo Makarovičeve s čezvesoljskim humanitarnim skladom Sapramiška. S tem skladom se je v času priprave knjige Makarovičeva skregala in zahtevala sporazumno prekinitev pogodbe. Nakar sta novo pogodbo z Beletrino preko Avtorske agencije na željo Makarovičeve podpisala samo Makarovičeva in Šurc. In to brez pojasnila založbi in drugima dvema soavtorjema, zakaj nista več del zgodbe. Beletrina je avtorjema kljub temu plačala nadomestilo za del materialnih stroškov, ki so nastali pri delu," so še pojasnili pri Beletrini.

Knjiga je zdaj med bralci in bo tam, kljub napovedim o drugačni usodi, kot kaže, tudi ostala. Zdaj je, ob vsem hrupu, čas za branje in uvid v osebnost in delo velike slovenske pesnice. "Samostni človek mora imeti kraj, kamor se zateče, pa čeprav v osamljenost. Kjer se hrup poleže, ker lahko zasliši svoje misli, kjer se umiri. Šele potem lahko gre spet med ljudi," je ob koncu Luciferke zapisala Svetlana Makarovič.