Izbor predstav za Borštnikovo srečanje podaljšan za mesec dni

S pripravami na 55. Festival Borštnikovo srečanje, predvsem za mednarodni segment programa, so pričeli še pred izvedbo lanskega festivala. "Do marca so potekale nemoteno, ustavitev gledališkega življenja nas je ujela sredi usklajevanja s katalonsko gledališko skupino Teatro de los Sentidos, ki jo vodi utemeljitelj čutnega gledališča Enrique Vargas. V zadnjem hipu sem odpovedal načrtovano pot, dan kasneje se je ustavilo praktično vse, odpovedana je bila tudi njihova predstava Renexier, ki sem si jo želel ogledati zaradi morebitnega povabila na letošnji festival, s partnerji namreč pripravljamo mednarodni simpozij o gledališču čutil," je za STA pojasnil umetniški direktor festivala Aleš Novak.

Po nekaj tedenskem zastoju zaradi epidemije so ta mesec vendarle lahko nadaljevali usklajevanja s slovenskimi in tujimi producenti in partnerji.

"Ta korona situacija bo do neke mere vplivala na letošnji festival, vendar se bomo prilagodili. Tudi letos pripravljamo verodostojni in reprezentativni gledališki festival, ki bo gledalcem ponudil vrhunske slovenske in tuje gledališke predstave, refleksijo gledaliških in kulturnih pojavov, vključenost slovenskih in tujih študentov, spremljevalni in strokovni program. Ohranjamo tudi nove programske sklope, namenjene mladim in študentom, tudi v zahtevnejših okoliščinah razvijamo mednarodno razsežnost in spodbujamo uveljavitev slovenske gledališke ustvarjalnosti v širšem mednarodnem prostoru," napoveduje Novak.

Festival bo potekal med 12. in 25. oktobrom, njegovo jedro pa ostaja tekmovalni program s podelitvijo festivalskih nagrad. Prejšnja leta je bil konec maja že opravljen izbor tekmovalnih predstav, letos pa se zaradi epidemije novega koronavirusa in posledičnega začasnega zaprtja gledališč podaljšuje izbirni postopek za mesec dni. Selektor tekmovalnega programa Rok Bozovičar bo tako predstavil končni seznam izbranih tekmovalnih predstav konec junija ali v začetku julija.

V prihodnjih tednih bodo namreč po napovedih izvedene še nekatere od načrtovanih predstav, kar bo nekoliko zmanjšalo letošnji izpad programa v slovenskih gledališčih. Do začasne ustavitve gledališkega delovanja zaradi covida-19 je bilo po ocenah Novaka izvedene okoli 80 odstotkov načrtovane sezone. "S premierami junija bo ta odstotek še nekoliko višji," pojasnjuje.

"Izpad dela načrtovanih premier se bo nekoliko odražal v obsegu tekmovalnega in spremljevalnega programa, vendar je to povezano tudi s finančnimi viri, ki bodo letos predvidoma nekoliko nižji od lanskega leta," je še povedal.

Najbolj na udaru je mednarodni program festivala. Nekatera tuja gostovanja so bila odpovedana zaradi tega, ker je izpad programa porušil načrtovane in že usklajene jesenske terminske plane tujih producentov, nekaterim pa so se morali odpovedati zaradi nižjih načrtovanih prihodkov.

"Ta segment programa je namreč finančno in organizacijsko najzahtevnejši. Kljub temu pa načrtujemo nekaj zanimivih tujih gostov in ohranjamo mednarodni značaj programa - in to velja za vse festivalske sklope - od Mladega in Študentskega gledališča, prek strokovnega do spremljevalnega programa," pravi Novak.

Na letošnjem festivalu bodo podelili 50. Borštnikov prstan, kar nameravajo obeležiti s posebnim dogodkom z dosedanjimi prejemnicami in prejemniki tega odličja. Že lani pa so izdali posebno festivalsko publikacijo portretov prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana fotografa Primoža Korošca, ki jo je spremljala razstava portretov v Vetrinjskem dvoru.

To najpomembnejšo nagrado za igralsko umetnost v Sloveniji vsako leto izmenično podeljujejo igralcu ali igralki za življenjsko delo. Potem ko si ga je lani nadela Marinka Štern, bo šel letos na moško roko. Prejemnika Borštnikovega prstana bodo razglasili jeseni pred pričetkom festivala, podobno kot prejšnja leta.

Festival Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival, katerega temeljno poslanstvo je izbrati in predstaviti najkakovostnejše dosežke pretekle slovenske gledališke sezone, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove dosežke ter promovirati gledališko ustvarjalnost tako doma kot v tujini. Vpeljan je bil leta 1966 na pobudo takratnega ravnatelja mariborske Drame Frana Žižka pod imenom Teden slovenskih gledališč v Mariboru. Naziv Borštnikovo srečanje pa je dobil leta 1970, po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku.