Že pred nekaj leti vas je slovenska javnost dodobra spoznala v oddaji Misija Evrovizija, ampak očitno ste se na pravo evrovizijsko misijo podali šele letos. So bila letos pričakovanja na Emi višja, ste verjeli, da lahko zmagate?
Res je. Leta 2011 sem nastopila na Misiji Evrovizija in takrat svojo »misijo« zaključila v polfinalu. Celotna izkušnja je bila zame neprecenljiva, zato sem se letošnje leto toliko bolj veselila nastopa na odru EME. Zmage sem si vsekakor želela, vendar o rezultatu nisem razmišljala, ampak sem se osredotočala na nastop.
Tokrat ste se predstavili s skladbo Blue and red, v kateri se menda skriva tudi delček vaše osebne zgodbe. So zaradi tega občutki na odru ob izvajanju pesmi bistveno drugačni?
Vsekakor je vedno lažje in bolj pristno, kadar pripovedujem svojo zgodbo. Preteklost je za mano in danes sem resnično srečna.
Wiwibloggs zadnja leta velja za kar dober evrovizijski barometer glede napovedi končnih uvrstitev in odzivov evropske publike na določeno glasbo. Tudi ob poslušanju 30-sekundnih izsekov skladb slovenske Eme je bila vaša skladba Blue and red tista, ki jim je šla najbolj v uho. Pripisujete tem odzivom tudi glede končne uvrstitve večji pomen ali ste bolj na strani tistih, ki menijo, da je skorajda vseeno, kaj pošljemo na Evrovizijo, češ da smo premajhen igralec v tem »cirkusu«, da bi lahko računali na kaj več?
Vsekakor ni vseeno, koga pošiljamo na Evrovizijo, se pa nikakor ne oziram na stavnice. V svoj nastop bom vložila največ, kar lahko, in šele gledalci bodo na polfinalni večer odločili, koliko sem jim všeč. Vse bo odvisno od mojega nastopa 12. maja.
Kakšna so sicer vaša pričakovanja glede Evrovizije?
Pričakujem nepozabno doživetje, veliko dobre glasbe in nova glasbena prijateljstva. Resnično se veselim celotne evrovizijske avanture, o rezultatih pa nočem razmišljati. Želim samo uživati vsak trenutek in poskrbeti, da bom na odru sebe in Slovenijo najbolje predstavila. Srčno upam, da bodo tudi gledalci videli, čutili in uživali z mano.
Se je po zmagi na Emi tudi vaše zasebno življenje spremenilo? Kako se spopadate z vsemi evrovizijskimi obveznostmi?
Drži. Predvsem se je spremenil tempo življenja in število obveznosti. Do odhoda imam urnik popolnoma zapolnjen. Vsekakor si želim, da pred odhodom uspem ujeti kak dan samo zase, da se mogoče malce odpočijem. (smeh)
Ste tudi drugače ljubiteljica Evrovizije, vas na spremljanje festivala vežejo tudi otroški spomini?
Od malih nog sem vsako leto spremljala Evrovizijo. Spominjam se, da sem pri treh letih stala pred televizijo, gledala Evrovizijo, pela in se pretvarja, da stojim na velikem odru. Evrovizija ima prav posebno mesto v mojem srcu in sem zelo hvaležna in vesela, da bom letošnje leto tudi sama del tega.
V Sloveniji je pritisk javnosti na glasbenike, ki nas zastopajo na Evroviziji, običajno zelo velik. Tudi v negativnem smislu, saj se vedno poudarja samo končna uvrstitev, manj pa to, da nas je nekdo na tem tekmovanju suvereno zastopal in imel ne glede na uvrstitev odličen nastop. Je to za izvajalca veliko breme?
Žal je tako na vseh področjih, ne samo v glasbi. Nekako ne sprejemamo tistih, ki verjamejo vase in se trudijo za svoj uspeh. A k sreči se vedno najde tudi dovolj pozitivnih ljudi in na njihovo podporo se osredotočam tudi sama.
Ste si morda že ogledali letošnjo »konkurenco«, predstavnike drugih držav? Vam je katera skladba posebej všeč?
V preteklih dneh sem uspela spoznati in slišati kar nekaj letošnjih tekmovalcev, vendar glasba ni šport, vsakdo ima svoj okus, slogi so različni, tudi izvajalci. Vsakogar spoštujem in menim, da je tudi letos veliko odličnih skladb, verjamem pa v svojo, zato se ne posvečam drugim, ampak sem osredotočena na svoj nastop, priprave nanj in si želim najboljše.
Še posebej pri evrovizijskih skladbah je videti, da so ljudje pogosto nagnjeni k iskanju »nepravilnosti«, teorijam zarote, primerjavam z drugimi skladbami, očitkom o plagiatih ... Kaj je razlog za to? Imajo te kritike bolj izvor v tem, da gre tukaj vendarle za tekmovanje in nekateri pač poskušajo tudi tako zbijati priljubljenost konkurenci, ali gre bolj za napačno razumevanje samega procesa nastanka pesmi v določenem trendovskem žanru, ki ima svoje zakonitosti, posledično pa različne skladbe med seboj tudi nekaj podobnosti?
Menim, da se z glasbo ne da tekmovati, vendar je Pesem Evrovizije tudi tekmovanje in nekdo mora zmagati. Ob tem pride vsako leto tudi do podtikanj, nevoščljivosti in podobnih stvari.
Da so si skladbe podobne, je večinoma zgolj naključje. Je pa res, da ko se odločiš za določen žanr, veljajo pri tem določena pravila – zgradba skladbe, harmonije, intervalni skoki, instrumentalna zasedba, ritmični vzorci ...
Če bi glasbo ocenjevali tako ozko, potem ne bi bilo več izvirnih skladb v narodno-zabavni glasbi, v rock'n'rollu, dance glasbi itd.
Poleg petja ste strokovno podkovani tudi na področju glasbene produkcije. Mediji so že v preteklosti pisali v povezavi z vašim študijem na fakulteti za elektrotehniko, češ da je to za glasbenico in žensko precej neobičajna študijska smer. Ste kot ženska resnično bolj izjema kot pravilo v teh vodah?
Osebno ne poznam veliko deklet, ki so se odločila za mojo smer študija. Mi pa znanje vsekakor pride zelo prav pri delu, ustvarjanju in produciranju glasbe. Tudi pri petju so fizikalne zakonitosti izrednega pomena.
Je nastop na evrovizijskem odru, ki velja za tehnično dovršenega, tudi po tej strokovni plati za vas poseben izziv?
Vsekakor, saj evrovizijska produkcija slovi kot najbolj dovršena, in zagotovo se bom z veseljem tudi po strokovni plati naučila veliko novega. A kar je zame kot izvajalko v tem trenutku bolj pomembno, je popoln zvok na velikem odru, kar da še dodatno pozitivno energijo in občutja ob izvajanju skladbe.
Če se nekoliko pošalim, predvidevam, da je za ozvočenje na vaših koncertih vedno dobro poskrbljeno. Kako pa na te stvari gledajo fantje, ko srečajo žensko, ki obvlada te stvari?
Ozvočenje ni nikoli idealno pripravljeno. Sama vem, kakšen zvok želim v monitorju, slušalkah, in sem pri tem zelo zahtevna. Tudi razmerje med vokalom in spremljavo mora biti ravno pravšnje, saj je zelo pomembno, da lahko interpretiram svoj vokal, kot si želim. Fantje mi pri tem vedno z veseljem pomagajo, zelo vesela sem tudi, da imam vedno ob sebi partnerja, ki se na to spozna, in mu lahko povsem zaupam.
Mediji vas pogosto primerjajo s Taylor Swift. Menite, da vam takšne primerjave lahko koristijo na Evroviziji?
Za vizualno podobnost s Taylor Swift imata »zasluge« mama in oče, glasbeno pa mislim, da niti nisva tako skupaj, saj se je ona oddaljila od country sloga in je bolj v pop vodah. Jo pa izredno spoštujem kot glasbenico in je moja vzornica glede kariere, ki jo je že naredila.
Ste kdaj razmišljali, da bi za Evrovizijo povsem spremenili svoj imidž?
Moja stilska podoba bo na Evroviziji vsekakor drugačna od tiste na odru Eme. Primerna bo za veliki oder, vsekakor pa bom ohranila povezavo s slogom glasbe in zgodbo pesmi.
Lahko v primerjavi z nastopom na Emi določene spremembe pričakujemo tudi glede odrskega nastopa?
Za odrski nastop bo poskrbel vrhunski plesalec in koreograf Anže Škrube. Fokus bo na meni. Na odru moram eksplodirati z dobro energijo, ki jo vsebuje že pesem.
Trenutno poteka tudi promocija vaše evrovizijske skladbe v tujini. Kakšni so dosedanji odzivi iz tujine?
Drži, pravkar sem se vrnila s promocije skladbe v Amsterdamu in Izraelu. Na obeh festivalih je bil odziv fantastičen. V Izraelu so oboževalci na koncertu imeli veliko slovensko zastavo, kar me je še posebej razveselilo, saj je bila edina. Sicer pa med intenzivnimi pripravami skušam odgovoriti na vse intervjuje, ki iz dneva v dan polnijo moj poštni predal.
Marjetka in Raay sta se lani eurosongovske promocije lotila tudi s pomočjo nekaterih promocijskih izdelkov, vključno s slušalkami. Boste s čim podobnim tudi vi razveselili svoje oboževalce?
V Stockholmu jih bom razveselila z zgoščenko, na kateri bo skladba in karaoke verzija. Po zgoščenkah je pri zbirateljih še vedno veliko povpraševanje. Še pred odhodom na Evrovizijo pa bo na voljo tudi posebna aplikacija (app.manuella.eu), na kateri bodo zanimive vsebine, namenjene mojim oboževalcem.
Raay je o vas že na oddaji Misija Evrovizija dejal, da včasih že po treh tonih spozna, da je nekdo rojena zvezda. Kakšen pa je bil njegov odziv na vašo letošnjo zmago na Emi?
Po zmagi mi je seveda čestital in mi zaželel uspeh na Evroviziji. Hkrati pa sem dobila tudi precej koristnih nasvetov, ki mi pridejo prav že sedaj, ko promoviram svojo pesem v tujini.
Kljub temu da ste bili v oddaji Misija Evrovizija zelo opazni in ena od favoritinj za zmago, vas potem nismo veliko videvali na slovenski glasbeni sceni. Kako to?
Po Misiji Evrovizija sem se leta 2013 udeležila še Slovenske popevke, nato pa mi je najprej umrla babica, kmalu zatem je zbolel za rakom še oče, s katerim sva bila res tesno povezana. V takšnih okoliščinah težko ustvarjaš, ker so misli povsem drugje.
Zadnja leta ste menda tudi kar precej nastopali v tujini. Je tudi sicer vaš cilj predvsem tuji trg?
V tujini sem nastopala predvsem zato, ker bolj razumejo moj glasbeni slog. Nikoli se mi ni bilo treba pretirano prilagajati občinstvu in sem večinoma lahko izvajala glasbo, ki je tudi meni blizu. Pri nas te občinstvo bolj usmerja. Vsekakor si želim uspeti čez mejo, saj menim, da je slovenski trg res premajhen in da se ne smemo omejevati. Pri tem pa ga seveda ne mislim podcenjevati in se mu izogibati. Zavedam se, kje so moji začetki. Vedno se bom z veseljem odzivala na povabila.
Album, ki ga pripravljate, bo v celoti v angleščini. Kako v tem kontekstu gledate kot glasbenica na domače polemike o glasbenih kvotah na radijskih postajah?
Ker želim uspeti zunaj, je logična posledica, da sem se odločila za album v angleškem jeziku. Glasbene kvote pa podpiram, saj menim, da se na naših radijskih postajah mora slišati slovenska beseda. Slovensko kulturo in glasbo je treba podpreti.
Nekateri slovenski avtorji odkrito priznavajo, da svoje ustvarjanje delijo na tistega za domači trg in domače radijske postaje in tistega za tuji trg, pri katerem so lahko v svojem ustvarjanju nekoliko »svobodnejši«. Se tudi vi nameravate tako prilagoditi slovenskemu trgu? Da bi po Emi in Evroviziji kar poniknili, se nam najbrž ni treba bati?
To je posledica majhnosti trga. Pri nas se kot profesionalni glasbenik težko preživljaš, če se ne prilagajaš okusu občinstva. Sama želim ustvarjati glasbo po svojem okusu, Evrovizija mi bo pri tem gotovo pomagala. Sem na začetku kariere in ne razmišljam o tem, da bi me po Evroviziji »zmanjkalo«, ravno nasprotno: energije imam dovolj, motivacije pa tudi ne manjka.
Biografija
Manuela Brečko je rojena v Celju leta 1989. S šestimi leti se je vpisala v glasbeno šolo, ki jo je zaključila s klavirsko harmoniko. Vzporedno se je učila petja, bas kitare in klavirja. Pri trinajstih je ustanovila svojo prvo glasbeno skupino, s katero je pridobila dragocene izkušnje odrskega nastopanja pred širšo množico. S skupino je kot tekstopiska in bas kitaristka sodelovala do 18. leta, toda njena edina prava strast je bilo petje. Na odru se je vedno najbolje počutila sama, z mikrofonom v roki, in tako je še danes. Pri 16 letih je kot solistka nastopila tudi v oddaji Spet doma, hkrati pa se je tako tudi prvič predstavila vseslovenski javnosti.
Pri 22 letih je na fakulteti za elektrotehniko diplomirala iz glasbene produkcije, nato pa ji je bila ponujena priložnost za avdicijo za oddajo Misija Evrovizija, v kateri so iskali slovenskega predstavnika na naslednjem tekmovanju za Pesem Evrovizije. Prišla je do polfinala, kar je bil hkrati tudi njen prvi pravi preboj v glasbeni karieri. Navkljub precejšnjemu zanimanju se ni odločila za podpis pogodbe s katero od zainteresiranih založb. Raje se je zaprla v studio, vadila in ustvarjala lastno glasbo.
Leta 2012 je skupaj s soavtorjem, izkušenim glasbenikom Kevinom Koradinom, in nizozemskim producentom Cliffordom Goilom napisala in posnela svoj prvi singel Il Futuro. Naslednje leto je posvetila predvsem solo nastopom in nastopom z drugimi znanimi slovenskimi glasbeniki.
Leta 2013 je nastopila tudi na festivalu Slovenska popevka. Pesem Zadnji ples avtorja Maryana Hvale je izvedla ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Z glasbenikom, pianistom, skladateljem in multi inštrumentalistom Marjanom Hvalo sta tudi zasebno postala par in nato skupaj odkrivala povsem nove glasbene svetove. Manuela je uživala v nastopanju in ustvarjanju glasbe, toda čez čas je čutila, da to ni dovolj. Svetu je želela pokazati, kaj čuti do glasbe in kako zelo obožuje petje, toda svoje umetniške žilice ni mogla zares povsem izraziti na domačih tleh. Vedno je rada pela v angleščini, zato se je odločila in ustvarila svoj repertoar, s katerim je začela nastopati v tujini, začenši v nemško govorečih državah.
Od nekdaj je rada eksperimentirala s svojim glasom in kot alt vokalistka s širokim glasbenim spektrom v svoji glasbi združuje različne vplive, od popa, rocka do countryja. Poleti 2015 je imela čast kot edina Slovenka med legendami bivše jugoslovanske glasbene scene otvoriti veličasten večer na ROF v Opatiji, in to s slovensko skladbo Vozi me vlak v daljave v živo, z jazz orkestrom HRT. Zaradi bolezni v družini je zadnji dve leti svojo glasbeno kariero postavila na stranski tir. Z nastopom in zmago na letošnji Emi pa se je ponovno vrnila na glasbeno sceno.