Beton, naš zvest spremljevalec v prostoru in času

Iznajdba cementa, ki ob stiku z vodo rodi beton, je omogočila človeštvu zgraditi stalne objekte, brez katerih si danes ne predstavljamo več sodobnega vsakdanjika. Prve začetne različice betona so poznali že Egipčani, uporabljali so ga tudi Grki, Babilonci in Rimljani. Tiste mogočne skulpture, ki jih še danes občudujejo ljubitelji zgodovine, so nezanikljiva posledica zgodnje rabe betona. Rimska Panteon in Kolosej sta slavni betonski zgradbi iz antike, ki v vsej veličini stojita še danes. Hagija Sofija, turška betonska lepotica, ki vsako leto privabi tri milijone obiskovalcev z vsega sveta, je neuničljiva simbioza kulture in pravi slavospev bizantinski arhitektu. Beton so uporabljali tudi pri gradnji Panamskega kanala in najvišje zgradbe na svetu Burj Kalifa v Dubaju, ki ima kar 163 nadstropij. Kar 38 metrov visok kip Jezusa Kristusa v Riu de Janeiru je v večji meri dosežek premišljene oporabe betona.

Beton tudi danes gradi naš svet

Beton danes bolj kot kadarkoli doslej povezuje, kar ločuje brezkompromisna narava. Mostovi, viadukti in predori so impozantne betonske strukture, brez katerih ni moč zagotoviti varnejšega prehajanja med nenamernimi ovirami narave. Beton varuje, kar neizprosno ogroža narava. Pristanišča, zaščitne strukture, vodovodi, hidroelektrarne varujejo sodoben način življenja. Uporaba betona je postavila temelje sodobne družbe, saj simbolizira začetek gradnje varnih domov, začetek stalne industrije in nepotrpežljive trgovine.

Beton, ki je rezultat premišljene mešanice cementa, agregata in vode, je danes najbolj razširjen gradbeni material in poleg vode najbolj uporabljena snov na svetu. Cementa se porabi trikrat več kot vseh drugih gradbenih materialov skupaj. Zagotovo to omogoča visoka odpornost betona proti vodi, ognju in celo zraku, saj ne gnije ali rjavi. Beton je v tem pogledu nenadomestljiv gradbeni material prihodnosti. Enostavnost uporabe in možnost neomejenega oblikovanja betona, spodbuja gradbenike in arhitekte po vsem svetu, da raziskujejo neskončne možnosti njegovega izkoriščanja.

Prav iz Slovenije prihaja cement najboljše kakovosti

Cementarna Salonit Anhovo, ki spada med najbolj razvite cementarne v Evropski Uniji, že 100 let proizvaja cement najboljše kakovosti. Njihov cement najdemo v vsaki četrti stavbi v Sloveniji, saj je danes edini proizvajalec cementnih veziv v Sloveniji.

V tej posoški cementarni stalno skrbijo za tehnološko dovršenost cementa. S tem v mislih so vzpostavili sodobno opremljen razvojni center, znotraj katerega delujejo različni laboratoriji. Procesno kontrolo kakovosti izvajajo v lastnem avtomatiziranem laboratoriju, kjer po najsodobnejših postopkih zagotavljajo zanesljivost in kakovost proizvedenega cementa.

Visoko kakovostni cementi Salonita Anhovo zagotavljajo inovativne rešitve oblikovanja notranjih in zunanjih prostorov, kot so vrtci, šole, stanovanjski objekti in hiše, mostovi, predori, cestišča in elementi notranje opreme. Salonit Anhovo ponuja material, ki omogoča trajnostno gradnjo, ki je  oblikovalski ponos širšega okolja. Črni Kal, Nordijski center v Planici, Termalija v Termah Olimje, Univerzitetni kampus Livade, Tomanov park v Ljubljani, ljubljanska mošeja in Družinska kapelica v Bovcu so le delčki arhitekturnih presežkov slovenske cementne industrije, ki je doma v Anhovem.