Prvi pisni viri o Mariazellu kot romarskem kraju segajo v leto 1157, okoli leta 1200 je bila postavljena prva romanska kapela, leta 1330 pa je bila zgrajena prva cerkev, posvečena Materi božji. V 15. stoletju je Mariazell privabljal romarske množice iz sosednjih dežel Bavarske, Češke, Madžarske, Poljske, pa tudi romarje iz slovenskega in hrvaškega prostora. Razcvet je doživel v času protireformacije, ko je postal nacionalno svetišče, že dograjeno gotsko cerkev so v čast zmage nad Turki v času baroka razširili v baziliko, prepoznavno baročno podobo pa nosi še danes. Ima kar dvanajst stranskih kapel, osrednji prostor v njej pa je namenjen posrebrenem baročnem oltarju, na katerem je še iz časov romanske kapele iz lipovega lesa izdelan kip Matere Božje. Po padcu berlinskega zidu in železne zavese je Mariazell z baziliko Matere Božje postal nadvse priljubljen med romarji držav nekdanjega vzhodnega bloka, tudi slovenskih. Obstaja Marijina romarska pešpot, ki se začne na Hrvaškem pri Mariji Bistrici, pelje čez slovenska Marijina romarska središča, do Mariazella in od tam naprej proti Poljski. V Mariazell sta romala papeža Janez Pavel II in Benedikt XVI.
Mariazell živi za in od milijonske armade romarjev, v zimskih mesecih pa tudi od zimskega turizma, saj je v bližini nekaj najbolj znanih avstrijskih zimskošportnih centrov. Vso mestece je poleti v samem cvetju, v središču kraja kopica hotelov, povsod diši po pečenih medenjakih družine Pirker. Ta je iz majhne medičarske delavnice prerasla v veliko tovarno, ki letno porabi za medene dobrote več kot 100 ton medu. Prav gotovo e bo tudi letos ob velikem šmarnu v Mariazell podalo veliko slovenskih romarjev.