Z gotovostjo lahko trdimo, da mu njegov naslednik na čelu NZS ne bo sledil v Švico. Oba kandidata za novega šefa nogometne organizacije nimata Čeferinovega dometa in spretnosti nabiranju podpore. Vsaj na tujem ne. Enemu še rojakov ne uspe prepričati, drugega omejuje neznanje tujih jezikov. Navsezadnje se že predsedniška kampanja zelo razlikuje od tiste pred petimi leti, ki je na čelo zveze pripeljala Čeferina. Ta je takrat nastopil brez tekmecev, brez hrupnega razgaljanja pritiskov in groženj ter sikanja v medijih, da je vse že vnaprej dogovorjeno. Saj je bilo dogovorjeno, a je Čeferinu svojo kampanjo uspelo izpeljati diskretno.
Nasprotno Radenko Mijatović ali Matjaž Nemec, edina preostala kandidata za predsedniški stolček, na čelo zveze prihajata po burni in po očitkih sodeč tudi umazani volilni kampanji. Iz igre je nekaj tednov pred volitvami izpadel Ivan Simič, ki je NZS že vodil v letih pred Čeferinom. Da so na njegove podpornike prehudo pritiskali, je dejal, in umaknil kandidaturo. Zgodbo o izbiranju novega šefa slovenskega nogometa je nekaj dni kasneje polepšal še Izet Rastoder, ki je najprej namigoval, da bo morda kandidiral, nazadnje pa je izjavil, da iz tega ne bo nič, saj naj bi bilo vse odločeno vnaprej.
Poslanec SD in podpredsednik DZ Nemec naj bi bil obsojen na poraz. Njegovo kandidaturo je podprlo premalo zvez, po Simičevem izstopu iz tekme pa ni prepričal delegatov, ki so prej podpirali Simiča. V slovenskem nogometu tudi doslej ni bil ravno opazen. Še najvišja funkcija, ki jo je opravljal, je bila, ko je bil podpredsednik ND Bilje, kar ni ravno prepričljiv rezime, čeprav je na prijateljski tekmi v Biljah žogo brcal tudi monaški knez Albert II.
Mijatović se zdi s strani poslavljajočega se šefa izbrani novi predsednik, in to kljub temu, da je Aleksander Čeferin pred odhodom v Švico obljubil, da se ne bo vmešaval v izbiranje novega predsednika. Mijatović kot podpredsednik NZS po Čeferinovem odhodu začasno že vodi zvezo, ima veliko boljše zveze kot Nemec, podpira ga tudi vplivna sodniška organizacija, kot predsednik pa bi, tako je obljubil, nadaljeval predhodnikovo delo. Enako sicer pravi Nemec – vizionarskega šefa si NZS ne more obetati. Pa saj to ne bi bil niti Simič, ki je obljubljal, da bo razkril pravo finančno stanje zveze in bi se nedvomno hitro spet s kom sprl, medtem ko Rastoder s kandidaturo nikoli ni mislil resno.
