Interpelacija o vladi Mira Cerarja je opomnila na volilno prevaro, ki ji je nasedla dobra tretjina slovenskih volivcev. Nekdaj ugledni slovenski pravnik je na predčasnih volitvah leta 2014 nastopil s svojo stranko in obljubljal nove etične standarde ter prelom s staro politiko. Ko pa je prevzel oblast, je nadaljeval staro kadrovsko politiko starih obrazov. Najprej se je »izkazal« z imenovanjem ministrom, pri čemer so imela osebna prijateljstva in družinske vezi (klientelizem) prednost pred strokovnimi referencami. Mnogi so se poslovili: Jožef Petrovič zaradi afere DZS, Stanka Setnikar Cankar zaradi visokih avtorskih honorarjev na univerzi, njena naslednica Klavdija Markež celo po treh dneh zaradi plagiatorskega magisterija, nazadnje Dušan Mramor zaradi dodatkov za pripravljenost profesorjev. Generalni sekretar vlade Darko Krašovec je odstopil po aferi, ko je kot sodnik v mirovanju v sodnem sporu zastopal svojo ženo in predlagal izločitev vseh sodnikov in sodišč. Cerarjev osebni prijatelj, državni sekretar Jure Leben, je odstopil zaradi navajanja lažnega magisterija.
Za državnega sekretarja v svojem kabinetu je Cerar imenoval Antona Žuniča, ki je kot prvi nadzornik NLB podpisal sporno pogodbo z Marjanom Kramarjem, ki mu je po odhodu s položaja predsednika uprave zagotovila milijon evrov nagrade. Ljudje, ki so odgovorni za bančno luknjo, so dobili vodilne položajev v državnem holdingu in slabi banki: Marko Jazbec, ki je kot član uprave odločal o spornih kreditih, je do pred nekaj mesecev vodil SDH, Marko Simoneti, ki ga je v NLB nadziral, pa je do pred nekaj tednov vodil DUTB. Na pomembnih položajih v Cerarjevi vladi lahko vidimo precej ljudi iz kroga Gregorja Golobiča in Milana Kučana, kar dodatno potrjuje, da je bila Cerarjeva predvolilna izjava o novih obrazih in prelomu s staro politiko navadna prevara. Celo nekdanji šef Udbe Janez Zemljarič se z ministri že dolgo ni tako svobodno sestajal, kot se lahko pod Mirom Cerarjem.
Po političnih hodnikih je slišati imena ljudi, na katere se je treba obrniti, če kdo želi prevzeti kakšno pomembno službo v državi. Med njimi niso samo štirje znanci iz stranke SMC ali prijatelji iz nudističnega kampa Koversada, ampak menda celo njegova bivša žena. Ko Miro Cerar po televizijah »bluzi« o novi politiki in etičnih vrednotah, se ljudem že obrača želodec. Tudi glavni stric iz ozadja Milan Kučan se z njim raje ne druži. Potem ko je dosegel, da pod krinko novih obrazov državno premoženje še vedno upravljajo njegovi ljudje, raje računa na svoje stare tovariše v SD. Mira Cerarja je odvrgel na smetišče zgodovine, kamor tudi sodi.
