Ko je državljan Vili Kovačič prejšnji teden sporočil, da mu je uspelo zbrati več kot 40 tisoč podpisov, je premierju Miru Cerarju verjetno postalo zelo slabo. V torek ob 15h se bodo podpisniki pripeljali s kmečkim vozom lojtrnikom in konjsko vprego pred državni zbor ter zbrane podpise predložili predsedniku Milanu Brglezu.
V parlamentu bodo prešteli glasovnice, predstavniki ljudstva pa sporočili datum referenduma. Če se v vladni koaliciji resnično zavzemajo za čim manj zapravljanja javnega denarja, potem bodo razpisali referendum hkrati z volitvami predsednika republike. Tako je tudi ravnala prva Janševa vlada, ko je referendum o zavarovalnicah leta 2007 razpisala skupaj s predsedniškimi volitvami. Na volišča je takrat prišlo rekordno število volivcev.
Toda Cerarjeva vlada je znana bolj po vsem drugem kot po smotrni porabi javnega denarja, hkrati se boji prevelike volilne udeležbe na referendumu, zato bo skoraj zagotovo predlagala drug datum. Za približno štiri milijone evrov stroškov za referendum, ki jih sicer ne bi bilo, pa bo okrivila aktivne državljane, ki so zbirali in dajali svoje podpise zanj.
A tudi če se bo to zgodilo, še ne pomeni, da ne bo na referendum prišlo zadostno število volivcev. Po novem zakonu mora zakon zavrniti vsaj 340 tisoč volivcev, da je referendum uspešen. To je že uspelo nasprotnikom družinskega zakonika, ki so na referendum pripeljali več kot 394 tisoč somišljenikov.
Glavna mora Mira Cerarja lahko napoči, če bo zakon o drugem tiru na referendumu propadel. Milan Kučan je namreč izjavil, da Cerarjeva vlada stoji in pade z drugim tirom. Zato bi lahko propad zakona pomenil hitri vlak za predčasne volitve, saj se bodo napetosti med vladnimi strankami še okrepile. SD in Desus menda komaj čakata, kdaj lahko zapustita vlak smrti, ki ga krmari Cerar, in zaušnica ljudstva na referendumu bi bila lahko pravi izgovor za to.
Po drugi strani bi s skrajšanjem mandata lahko preprečili sprejetje končnega poročila komisije o bančni luknji, ki jo vsem blokadam navkljub požrtvovalno vodi poslanec Anže Logar. Ali pa preprečili delovanje nove preiskovalne komisije, ki naj bi se v skladu z zahtevo SMC ukvarjala s preiskovanjem pranja denarja v NLB v letih 2009 in 2010.
Preiskovalna komisija naj bi bila orodje SMC za diskvalifikacijo SD, ki je bila takrat vodilna stranka, hkrati naj bi z njo otežili brskanje SDS po rabotah ljudi, ki zdaj uživajo zaščito SMC. Tako bo vročemu poletju sledila še bolj vroča politična jesen.
