Takšno političarko bi javnost in mediji v normalnih zahodnih demokracijah že zdavnaj raztrgali. Pri nas pa jo večina režimskih medijev po severnokorejskem vzoru povsem nekritično podpira in zanjo opravlja umazane propagandne posle vsakodnevnega pranja možganov pohlevnih državljanov. V skladu z navodilom šefa Foruma 21 Milana Kučana, ki se je že aprila, mesec dni po nastopu nove vlade, javno hudoval, da je bila ta iz njemu nerazumljivih razlogov v medijih sprejeta na nož. Od takrat naprej režimski mediji Bratuškovi pojejo samo še hvalnice, tako kot Kučanu že vso njegovo politično kariero.
Leto 2013, ki v teh dneh jemlje slovo, je Bratuškova zaznamovala s tremi škandaloznimi izjavami, ki bodo gotovo prišle v anale največjih slovenskih političnih norosti. Najprej je v osnovnošolski angleščini vsemu svetu na CNN sporočila, da potrebujemo samo čas, ne denarja, potem pa kmalu začela daviti državljane in gospodarstvo z novimi in višjimi davki. Davkoplačevalcem je nato za govornico v državnem zboru položila na srce, da se z davki državljani počutijo varne. Pred koncem leta, takoj po objavi stresnih testov, ki so v slovenskih bankah izmerili skoraj pet milijard evrov globoko luknjo, pa je iz ust marionetne premierke prišel še en nepozaben biser: »Danes je dan, ko smo vam dokazali in pokazali, da znamo. In danes je dan, ko smo vam dokazali, da bo edina trojka v naši državi domača trojka …« To je izustila na dan, ko so že z drugo sanacijo izropanega bančnega sistema v samostojni Sloveniji vsakega državljana obremenili za še 2879 evrov.
Čeprav še zmeraj ne moremo reči, da smo na cilju, lahko naša marionetna premierka mrtvo hladno reče, da smo spet na pravi poti. Tako kot v socializmu, v katerem nikoli nismo prišli na cilj, a smo bili vedno na pravi poti v komunizem. A cilj je tudi v današnjem t. i. demokratičnem socializmu podoben: »Slovenija bo država, kjer ima solidarnost prednost pred egoizmom in kjer je sodelovanje bolj cenjeno od lastnih interesov,« se je v poslanici ob dnevu samostojnosti in enotnosti zapisalo Bratuškovi. Ona, tako pravi, si ne želi države z nizkimi davki, zasebnimi šolami in zasebnimi zdravstvenimi ustanovami, pač pa državo, kjer nekoliko višji davki prinašajo socialno varnost, kakovostno javno šolstvo in dostopno zdravstveno oskrbo.
Marionetna premierka se tudi tokrat ni izneverila znani boljševistični metodi: da govoriš eno, delaš pa povsem nekaj drugega. Da govoriš o solidarnosti, delaš pa vse za ohranitev privilegijev. Sedanja vlada, ki jo je z odločilnimi glasovi poslancev Državljanske liste omogočil politični prevarant Gregor Virant, ni naredila še prav nič k bolj vitki državi. Krčenje razbohotenega javnega sektorja, kjer je največ neupravičenih privilegijev, bi bil prvi korak vlade k solidarnosti z davkoplačevalci, ki so prisiljeni vse to financirati. Da lahko potem njena vlada pobrane davke deli prav nič solidarno po političnem ključu. Ker vlada državno premoženje razume kot plen (državna podjetja upravljajo po politično nastavljenih nadzornikih in upravah politiki vladajoče koalicije), seveda napada zasebni sektor in onemogoča zasebno pobudo, ki je v normalnih liberalnih državah glavni motor napredka, razvoja in blaginje. Floskula o solidarnosti se pri tem uporablja in zlorablja za omejevanje svobode posameznikov.
Sploh se je ob tem treba vprašati, kje so glavna gojišča korupcije: v javnem (državnem) ali zasebnem sektorju? V državnih ali zasebnih (tujih) bankah? V javnem ali zasebnem zdravstvu? Ali ni prav državno lastništvo, s katerim so gospodarili politiki na oblasti, Slovenijo po dveh desetletjih samostojnosti pripeljalo na rob bankrota? A se ta marionetna premierka, ki ji takšne floskule seveda pišejo drugi, sploh zaveda, kaj govori? Najbrž ne. Tudi ona je človek javnega sektorja in ji manjka občutka za realnost – kako se na trgu služi denar, ne samo kako se zapravlja denar drugih.
Kariera Alenke Bratušek je tipični primer korupcije. Ne politične, ampak prave. Kako drugače je bila takšna oseba brez prave izobrazbe in izkušenj lahko deležna tako hitre uradniške kariere na vodstvenih funkcijah (ki so strokovne, ne politične!) finančnega ministrstva? Po spletu naključij ji je nazadnje uspelo postati celo predsednica vlade. Res katastrofa!