Mineva leto, poslavlja se desetletje. Čas je neusmiljen, nihče mu ne uide. Pred desetimi leti je bila Slovenija globoko v gospodarski krizi, danes trepetamo, da se ne bi ponovila. V leto 2010 nas je popeljala vlada Boruta Pahorja, v leto 2020 gre ekipa Marjana Šarca. V zadnjem desetletju so bile razen enega leta na oblasti stranke levo od sredine.
Za nami je desetletje novih obrazov: Zorana Jankovića, Mira Cerarja in Marjana Šarca. Dvakrat v tem obdobju smo bili priča, da predsednik stranke, ki je (relativno) zmagala na volitvah, ni zmogel sestaviti koalicije. Najprej Zoran Janković, sedem let za tem Janez Janša. Deset let in še več je Slovenijo zaznamovala afera Patria. Zdaj imamo prvič v samostojni državi na oblasti manjšinsko vlado. Politična polarizacija, medsebojno izključevanje in sovraštvo pa se iz leta v leto samo še poglabljajo.
Sloveniji gre za zdaj vsem političnim turbulencam navkljub relativno dobro. Gospodarstvo, predvsem njegovi vlečni konji – izvozniki, gredo svojo pot. Bolj kot od potez aktualne vlade so podjetja odvisna od dogajanja na svetovnih trgih, še najbolj v Nemčiji, naši največji zunanjetrgovinski partnerici. Nemško gospodarstvo se še ne pobira od ohlajanja, centralna banka Bundesbank je že znižala napoved gospodarske rasti v letu 2020 za polovico – z 1,2 na 0,6 odstotka BDP. Tudi letos pričakujejo samo 0,5-odstotno rast, šele v letih 2021 in 2022 se naj bi ta dvignila na 1,4 odstotka. Ti na videz suhoparni statistični podatki so zelo pomembni za Slovenijo, morda celo bolj kot to, ali je Šarec ali pa Janša v vladni palači, saj še vedno velja, da ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico.
Podobno kot slovensko je tudi nemško gospodarstvo odvisno od izvoza, od dogajanj na svetovnih trgih. Na geopolitičnem zemljevidu pa se zadnja leta dogajajo tektonski premiki. Najprej so tu trgovinski spori med gospodarskima velesilama ZDA in Kitajsko, nato brexit. Po prepričljivi zmagi konservativcev Borisa Johnsona na zadnjih volitvah poti Velike Britanije nazaj v EU skoraj ni več. Pričakovanja od nove Evropske komisije Ursule von der Leyen so velika.
Po drugi strani se era nemške 'železne lady' Angele Merkel, po oceni revije Forbes še vedno najvplivnejše ženske na planetu, počasi izteka, saj je že napovedala umik s političnega prizorišča s koncem tega mandata. Vprašanje je, ali bo nemška velika koalicija zdržala do konca, predvidoma do septembra leta 2021, ali bodo tudi Nemci šli na predčasne volitve. Naslednje leto bo v znamenju volitev še v ZDA, ko bo Donald Trump želel ponoviti štiriletni mandat v Beli hiši.
Pri nas imamo preveč politikantov, ki gledajo predvsem na lastne koristi, in premalo državnikov, ki bi jim bilo mar za dobrobit vseh. Malo je takih, ki so pripravljeni naliti čistega vina, več je onih, ki se hinavsko sprenevedajo in trkajo po prsih, da samo edino njim gre 'za stvar'.
Slovenija je po skoraj treh desetletjih samostojnosti vse prej kot izoliran otok v svetovnem oceanu. Vse, kar se dogaja v ZDA, na Kitajskem, v Nemčiji … po znanem domino efektu nekoliko z zamikom pljuskne tudi k nam. Dokler so državne blagajne polne, da imamo rekordne proračune, bodo politiki na oblasti veselo delili bombončke. To je politika od danes na jutri, iz rok v usta. Ko se le kalkulira, koliko podpore v naslednji javnomnenjski raziskavi oz. koliko volivcev na prihodnjih volitvah lahko prinese določena poteza.
Pri nas imamo preveč politikantov, ki gledajo predvsem na lastne koristi, in premalo državnikov, ki bi jim bilo mar za dobrobit vseh. Malo je takih, ki so pripravljeni naliti čistega vina, več je onih, ki se hinavsko sprenevedajo in trkajo po prsih, da samo edino njim gre 'za stvar'.
Opozorilo predsednika republike Boruta Pahorja v intervjuju za prejšnjo številko Reporterja, ko je dejal, da se je po zadnji finančni in gospodarski krizi leta 2008 in 2009 naše gospodarstvo prestrukturiralo, slovenska država pa se ni preobrazila, je tako povsem na mestu. Pahor, ki je kot premier pred desetimi leti popolnoma odpovedal, sicer ni edini, ki opozarja na nujnost reform v smeri prestrukturiranja države (javne uprave, javnih zavodov, javnega zdravstva …), da bo tudi ta vitalna, gibčna, krepka.
Prvo leto vlade Marjana Šarca je bilo tako kot štiri leta Cerarjeve vladavine pred tem leto izgubljenih priložnosti. Tudi v prihodnjem 2020 kakih resnih reform, glede na izjavo samega premierja, ni pričakovati, napovedana ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja lahko prinese še dodatne probleme. Manjšinska vlada se bo očitno še naprej večino časa ukvarjala sama s sabo, s svojim političnim preživetjem, čas pa bo tekel.
Za nazaj se ne da spremeniti nič, naš pogled mora biti tudi ob koncu leta obrnjen naprej. Morda pa le ni vse tako črno, kot se zdi, treba je ohraniti kanček optimizma. V življenju ni pomembno samo to, kdo je na oblasti ali kolikšna je gospodarska rast, v osebnem življenju so pomembne tudi druge stvari, najprej zdravje, šele nato sreča, uspeh …
Spoštovane bralke, cenjeni bralci! Naj se vsem Vam, vsakemu posebej, ob koncu leta zahvalim, da v tako velikem številu še naprej ostajate naši zvesti bralci. Da imate revijo naročeno ali po njej segate vsak teden pri prodajalcih časopisov in da nas berete vsak dan tudi na spletni strani reporter.si. Tudi v letu 2020 bo Reporter vreden branja!