Revija Reporter
Magazin

Po nasvet v ambulanto za male živali

Biserka Karneža

31. mar. 2021 10:13 Osveženo: 10:20 / 31. 3. 2021

Deli na:

V Preserju pri Radomljah je za zdravje malih živalih, psov in muc, poskrbljeno v veterinarski ambulanti Vet4pet. V njej lastnikom malih živali ponujajo tudi individualno svetovanje, v centru je še salon za nego psov in mačk in trgovina. Klinika se ponaša z najnovejšo opremo, ki dosega najvišje sodobne standarde veterinarske medicine, vsi člani ekipe pa so tudi sami lastniki živali, zato zelo dobro vedo, kako pomembno mesto imajo hišni ljubljenčki v življenju svojih lastnikov.

Miha Pešak, dr. vet. med, je bil po diplomi na ljubljanski veterinarski fakulteti eno leto zaposlen v veterinarski bolnišnici Ptuj. Že povsem na začetku, še preden so se odprla vrata veterinarske ambulante za male živali Vet4Pet, je postal član, najprej tričlanske in zdaj po dveh letih in pol petčlanske ekipe, ki ji pomagajo še zunanji sodelavci. V ambulanti se ukvarja z interno medicino, kirurgijo in rentgensko diagnostiko. Tako kot njegovi sodelavci se udeležuje številnih mednarodnih izobraževanj za prenašanja dobrih praks v njihovo ambulanto.

O okusu in odnosu tako in drugače

Opaziti je, da so lastniki v okolišu, kjer deluje ambulanta Vet4Pet, pripravljeni dobro poskrbeti za svojo žival, so odgovorni in se zavedajo, kaj vse jih lahko čaka zardi bolezni. V ambulanti je mogoče dobiti vse potrebne informacije, vsekakor pa vsem prihodnjim lastnikom predlagajo, da se odločijo za pogovor, preden si izberejo žival. Pomembne so finančne kot časovne zmožnosti, slednje v smislu, kako smo aktivni v vsakdanjem življenju ter si na podlagi tega izberemo primerno pasmo psa ali muce. Že velikokrat doslej je bilo opozorjeno, da ni najbolj smiselno izbirati živali le zato, ker nam je bila všeč na fotografijah.

Ali je denimo dobro, da se odločimo za lovskega psa, pa naj si bo majhen ali velik, če nismo navdušeni nad gibanjem? Žal se velikokrat zgodi, da lastniki vzreditelju ali veterinarju, učitelju v kinološkem društvu, zgroženo potožijo, da jim pes povzroča silne težave, od grizenja do razbijanja. Zavedati se je treba, da bo pes, ki vsak dan potrebuje do 15 kilometrov hoje, ob pomanjkanju tega pač oddal svojo odvečno energijo na drugačen način. Pešak zato apelira, naj si prihodnji lastniki zberejo psa glede na svoje potrebe. Starejša oseba, ki ni toliko gibljiva, naj si raje izbere kužka, ki bo več počival.

Kako pomiriti muco in kako psa

Katere so razlike v obnašanju psa in mačke, za kar so specializirani v ambulanti Vet4Pet? Kuža je običajno, kot ugotavlja Pešak, bolj navezan na lastnika in mu je podrejen, zato se ne upa odzivati: »Pomembno je, da opazuješ njegove izraze, kakšne so njegove pozicije oči, ušes, kakšna je njegova govorica telesa, kaj počne z repkom. Kadar se ti zdi, da vedno bolj leze sam vaze, je to znak, da moraš biti previden.«

H kužkom v njihovi ambulanti običajno pristopijo tako, da takrat, ko gre le za cepljenje, z lastnikom najprej uredijo dokumente, pes pa se lahko prosto sprehaja po ordinaciji. Podobno je pri muckah, običajno jim odprejo škatlo, v kateri jih prinesejo, in jo lahko zapustijo same, saj tako vejo, da jim nihče noče nič hudega. Temu sledijo razni prijemi, pri mucah in mucih je mogoč prijem za vratom, ki pa seveda ni najboljši. Muca sicer ne boli, zagotovo pa mu ni prijetno, ker se ga s takšnim prijemom poskuša omejiti. Če je le mogoče, ga je treba prijeti čim bolj nežno, nikakor ni dobro, da žival držiš tako, da se nanjo naslanjaš: »Večkrat se sliši, da so pri veterinarju kar trije ležali na enem psu, da je bilo z njim mogoče karkoli postoriti. Nič čudnega, da ima potem takšna žival psihične težave in naslednjič ne bo niti dovolila, da bi ji nataknili nagobčnik. Bolj smiselno je, da vse naredimo počasi, in če ne gre drugače, ji damo injekcijo pomirjevala za sprostitev. Zaradi tega  zagotovo ne bo nobenih posledic.«

Naj se ne zapleta pri cepljenju in osnovni negi



Kdor nima dovolj denarja, mora vsekakor upoštevati, katere pasme so v povprečju bolj zdrave. Kot rečeno, lastništvo živali prinaša odgovornost, in če se zapleta že pri plačilu cepljenja in zagotavljanju osnovne nege, kako bo šele, če bo žival imela nepredvidljive zdravstvene težave? V tem primeru je bolje, da se ne odločimo za nakup, svetuje Pešak: »Ko nastane problem, se potem dostikrat sliši, da veterinarji hočejo od svojih strank le denar. Ne bom dejal, da kdaj in nekje ne prihaja do preplačil, toda v večini primerov gre za osnovne stvari, ki jih je treba zagotoviti živali, da bo živela normalno.«

Težko je slišati, kot poudarja Pešak, da živali vse življenje ni bilo nič, ker pa je zdaj stara petnajst let in bolna, bi jo lastniki želeli uspavati: »Za uspavanje živali vendar ne more biti razlog le to, da nimaš denarja ali ker ne moreš poskrbeti za psa staršev, ki so odšli v dom. Tudi zakonsko sploh ni dopustno uspavati živali, za katero lastnik nima časa ali ker nima volje, da bi poskrbel za njeno zdravljenje, čeprav je to še mogoče.«

Koliko po njegovem znaša mesečna oskrba domače živali, psa ali muce? V povprečju bomo za nego in hrano muce odšteli vsaj od 60 do 70 evrov, lahko tudi več, odvisno od kvalitete hrane. Pri kužkih je mesečni znesek za hrano in nego nekoliko višji, odvisno je tudi od tega, kako je velik. Pešak za svojega kužka pasme kavalir, ki uživa kuhano hrano, porabi okoli 100 evrov mesečno, k temu je treba dodati še antiparazitike, kar znese od deset do 15 evrov mesečno. Na leto bomo za cepljenje porabili še med 30 do 40 evrov, pri mladičkih je potrebno trikratno zaporedno cepljenje. Osnovni klinični pregledi za zdravega muca ali kužka lahko stanejo od 25 do 45 evrov. Za živali z zdravstvenimi težavami je treba plačati dodatno še za diagnostiko, rentgen, krvne preiskave. Kužka ali muco lahko tudi zavarujemo, to nam pomaga prav ob hujših obolenjih.

Tudi najboljše je lahko neustrezno

V pogovoru za Reporter je Miha Pešak povedal, da imajo v sklopu ambulante trgovino, kjer lahko lastniki za svoje ljubljenčke kupijo posebno dietno hrano, primerno za določena bolezenska stanja, kot so vedno pogostejše dermatološke težave. Gre za hrano, ki v klasičnih komercialnih trgovinah za živali običajno ni v prodaji. »Kot je hrana pomembna pri ljudeh, ni nič drugače pri živalih. Prav kožne spremembe, ki so večinoma povezane s prehrano, so dostikrat spregledane, saj niso tako vidne, da bi motile lastnika, jih pa opazimo ob cepljenju.«

Hišni ljubljenčki naj imajo čim bolj popolno hrano, to pomeni, da mora biti z njo zagotovljeno dovolj proteinov, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov. Vsaka hrana, od briketov, surove, hrane iz konzerv ima svoje prednosti in slabosti. Dejstvo je, da žival ne potrebuje tako raznolike hrane, pomembna je rutina, vedeti je tudi treba, da hrana, ki jo pripravljamo zase, ni primerna za žival, saj ne sme uživati nič začinjenega, četudi je teh dodatkov zelo malo. Napako lahko stori tudi tisti, ki želi svoji živali privoščiti najboljše, a je tudi takšna hrana lahko neustrezna. Potreben je individualen pristop, in kdor trdi, da so včasih domače živali pojedle vse, pa zaradi tega niso imele nobenih težav, je v zmoti. Bile so težave, a jih niso opazili, saj je bil tudi odnos do živali, zlasti na podeželju, kjer je bila večina psov še na verigah, njihova življenjska doba je bila tudi krajša, bistveno drugačen kot dandanes.

V okviru ambulante oddajajo v najem še prostor za salon, kjer poskrbijo za nego živali, ki je odločilna za njeno čim boljše zdravje. Pri živali z zavozlano dlako, s klopi, bolhami, vnetimi ušesi … namreč ni dovolj zdravljenje z zdravili, ampak je potrebna nega kože in dlake, zlasti krtačenje. Potreba po negi se med pasmami razlikuje. Takšnih salonov je že zelo veliko, zaradi vedno večjega povpraševanja med lastniki malih živalih imajo vsi več kot dovolj dela. Da so se odločili za vključitev salona, je razlog v tem, da si stranke zaradi pomanjkanja časa želijo imeti čim več storitev na skupnem dvorišču. Prav zato že razmišljajo, da bi v prihodnje ponudili še kaj, morda fizioterapijo za živali. V Sloveniji sta po njej znani dve veterinarski ambulanti, med njimi je ena v bližnjem Trzinu. Fizioterapija, bodisi z laserjem ali terapijami za razgibavanje, se izvaja po posegih, tako ortopedskih kot pri celjenju ran.

Da bi bilo zdravljenja čim manj

Katere bolezni so pri hišnih ljubljenčkih v porastu? Kot pri ljudeh se tudi pri živalih viša življenjska doba in z njo več podobnih bolezni kot pri ljudeh. Vedno več je onkoloških obolenj, šepanja zaradi sprememb na kosteh, naraščajo so srčna obolenja – popuščanje srčne mišice, prav tako odpovedi jeter, ledvic, najbolj pa zbuja skrb čedalje več dermatoloških sprememb.

Da bi bilo zdravljenja živali čim manj, je pomembno poskrbeti za preventivo, na kar v ambulanti opozarjajo lastnike. Poleg ustrezne hrane je koristno uporabljati sredstva proti zajedavcem, pomembna je nega kože in dlake, in če bo za vse to poskrbljeno, bo posledično manj obiskov pri veterinarju. Tako bodo do starosti, ko se pojavlja več novotvorb in so obiski veterinarja pogostejši, lahko zadostovale zgolj redne kontrole in cepljenja ter reševanje občasnih težav, denimo z ušesi: »Tudi veterinarji imamo raje, da so ob srečanjih z lastniki hišnih ljubljenčkov v ospredju pogovori in skupno veselje, da po preventivnem pregledu ne bo potrebno nadaljevati zdravljenja.«

Drža živali pri veterinarju

Zanimalo nas je, kako veterinarjem uspe vzpostaviti prvi stik z živaljo, ki jo lastnik pripelje zaradi bolezni ali cepljenja. Vsekakor ni prav, če žival pred načrtovanim posegom drži lastnik, saj se lahko zgodi marsikaj, za kar je odgovoren veterinar, pojasnjuje Miha Pešak: »Veliko lastnikov hoče držati svojo žival, a sta zato ogrožena lastnik kot veterinar. Ne želim podcenjevati lastnikov, toda žal je tako, da mačke, ki bo zacvilila in hotela zbežati, lastnik ne bo mogel zadržati. Zgodi se, da prestrašen muc spleza po steni do stropa in bo od strahu poškodoval vse, kar je mogoče.«

Ali se veterinar sploh lahko zaščiti pred tako divjo živaljo? »Seveda poskušamo narediti vse, kar je mogoče, toda vsemu se ni mogoče izogniti, zato smo kdaj tudi popraskani in pogrizeni.« Na srečo se jim v njihovi ambulanti doslej ni zgodilo nič posebno hudega, vsekakor pa lahko pride do nepazljivosti v sekundi: »Najhuje je, ko ves čas kaže vse dobro, potem pa se žival spremeni v trenutku in napade brez opozorila.«

Ob tem velja opozoriti pred napačnimi pristopi do živali, ki niso v naši lasti: »Naj bo kuža na videz še tako prijazen in majhen, ga kljub temu ne smemo božati, ker se bo čutil ogroženega in nas lahko ugrizne. Dejansko bo za to kriv tisti, ki ga je božal.« Pešak svetuje, da z neznano živaljo najprej poskušamo navezati stik, da se nas navadi in nas ne dojema kot grožnjo: »Najslabše je, če je roka nad glavo psa, ker ga želimo pobožati. Lahko se zgodi, da bo tako prestrašen in se ne bo upal odzvati, ali pa je tik predtem, da se odzove nagonsko in ugrizne.« Sploh je treba veliko previdnosti zaradi otrok, kot se je že zgodilo v kakšni veterinarski ambulanti, da so bili napadeni in poškodovani vsi prisotni.