Odhod dveh poslancev SMC tik pred koncem mandata razkriva morda nekoliko več, kot je bilo v javnem prostoru mogoče prebrati ali slišati. Slednje je mogoče pripisati nizki ravni analitike, ki preliva slovenske medije, ali pa vsesplošnemu kaosu, ki trenutno dominira v državi in ki v ospredje rine traktorske predvolilne agende, medtem ko se na vso silo v ozadje porivajo pomembni dogodki.
Kljub temu je zanimivo opazovati, če že ne drugega, kako silno skušajo slovenski mainstream mediji zanikati realnost oziroma jo narediti obskurno samo z nekaj stavki. Če ne verjamete, se samo spomnite, kakšno je bilo poročanje o sklepnem poročilu Logarjeve komisije. Kakorkoli že, odstopa Krajnca in Zormana sta najbolj jasen pogled na to, da so interesne skupine požrle SMC in da med SMC in sivino sploh ni več nobene razlike.
Odstop Bojana Krajnca naj bi bil posledica dejstva, da mu je bila preprečena kandidatura v njegovem volilnem okraju. Na njegovo mesto so namreč v SMC kandidirali nekdanjega nogometaša Gregorja Židana. Naj ne bom razumljen narobe, zame je Gregor Židan, kljub temu da je več sezon odigral v mariborskemu nogometnemu klubu, absolutna in popolna legenda zlate generacije Olimpije. Naj naredi karkoli, to bo vedno, vsaj v očeh Bežigrajčanov, tudi ostal.
Toda kakšna je mentalna struktura stranke, ki namesto zdaj že izkušenega politika in predsednika krajevnega odbora stranke kandidira politično nepopisanega nekdanjega nogometaša? Nekdanji nogometaš, ki ima natančno nič izkušenj s politiko, je pozicija SMC, ki vam sporoča, da stranka, namesto da bi se stabilizirala v politiki, ruši lastne temelje in vpoklicuje posameznike, ki so spet popolni politični amaterji. Naj povem, da bo popolnoma jasno, kaj dela SMC: ali bi se vam zdelo obratno, torej če bi Olimpija odpustila glavnega trenerja Bišćana in namesto njega najela Mira Cerarja, normalno?
Razumem, da med političnimi bebci vedno velja idiotsko pravilo, da ni slabo, če kot reklamo za stranko na kandidatne liste uvrščajo najrazličnejše športnike, kulturnike in druge vesoljce, ki menijo, da lahko s svojimi izkušnjami prepevanja po beznicah ali z alkoholiziranim igranjem košarke pripomorejo k fiskalni stabilnosti države, toda praviloma se takšne »promocijske kandidate« porine v neizvoljive okraje. Židan v Ribnici tako ne bi bil presenetljiv, Židan namesto Krajnca pa je nora pozicija.
Naj vam pojasnim, kaj menim, da je v ozadju te zgodbe. Prvič, Krajnc je rinil tja, kamor se po navadi ne sme, to je v finance stranke. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da gre za nekontrolirane finančne sheme, na katerih se običajno kotijo strankarske hijene. In drugič, mislim, da je bil to največji greh, Krajnc je bil podpredsednik bančne komisije. Ta bančna komisija pa je razkrivala mehanizme delovanja slovenske globoke države, za katero in v imenu katere je SMC upravljala državo.
Skoraj vsi, ki niso peli in skakali tako, kot je iz Cerarjevih ust spregovorila sivina, so kaznovani, in to ne glede na to, koliko so delali za stranko in koliko so se trudili, da bi interesne skupine izločili iz nje, so izgnani ali potisnjeni na rob.
Ne verjamete? Samo pomislite, kdo je tisti, ki gre raje v vojno z Evropsko komisijo, kot da bi prodal NLB? Spomnite se tudi, kdo je zaposlen v odhajajočem kabinetu Mira Cerarja, nekdanji visoko pozicionirani bančnik Žunič. In spomnite se, da je ta vlada, izsilila vstop bančne sivine (Gedrih, Ribnikar in Macuh) v nič manj kot nadzorni svet NLB. Torej? Moja trditev je, da je Krajnca zamenjal politični analfabet samo zaradi tega, ker je videl in vedel preveč. Če bi bilo karkoli drugače, bi stranka Krajnca zaradi njegove vloge v komisiji s ponosom kandidirala, tako kot s ponosom SDS kandidira Logarja.
Drugi odstop je bil odstop Branka Zormana. Ta celo bolj kot Krajnčev razkriva, kako zelo se je SMC podredila sivini in da ni več prav nobenega zadržka, da se na račun volivcev sodeluje s kriminalnimi strukturami. Za nepoučene naj pojasnim, da je igralniška in loterijska zakonodaja vedno točka, na kateri iz vseh mogočih lukenj prilezejo vsi mogoči sivi lobisti, kriminalci, esdevejevci in podobna sodrga.
To vam govorim iz osebnih izkušenj, saj je bil prav igralniški zakon tisti, ki je povzročil moj razhod z Državljansko listo, prijavo korupcije na KPK in kasneje poskus uboja, ki sem ga doživel v mainstream medijih, predvsem na Dnevniku, Mladini in POP TV. In nisem bil prvi, tako kot Zorman ni zadnji, vmes se je s poskusom zaustavljanja apetitov kriminalcev pri loteriji in v igralnicah polomil še marsikdo.
Prav loterija in igralnice sta dva posla, ki sta dejansko lakmusov papir za stranke: če jih požrejo interesne skupine, so stranke korumpirane. Tako enostavno je to. To in ne odprava monopola loterije tako, da je Cerar vpadel v poslansko skupino SMC in tam grozil in brez argumentov s svojo zahtevo silil, da se ohrani monopol loterije, kaže prav na to, gre za stranko, ki se je, tako kot se je nekoč DL, spremenila v instrument interesnih skupin in kriminala.
Če Krajnčev odhod kaže na kazen, ki jo predpiše SMC, če se pogleda pregloboko in razkrije preveč elementov in mehanizmov globoke države, torej strankarskih botrov, potem Zormanov odstop kaže, da lahko celo kriminalci dosegajo svoje pozicije po samem predsedniku vlade. Kako je vse narobe z SMC, pa kaže tudi lista kandidatov za te volitve.
Skoraj vsi, ki niso peli in skakali tako, kot je iz Cerarjevih ust spregovorila sivina, so kaznovani, in to ne glede na to, koliko so delali za stranko in koliko so se trudili, da bi interesne skupine izločili iz nje, so izgnani ali potisnjeni na rob. Če ne drugega pa so nam iz SMC vsaj enkrat za spremembo poslali jasno sporočilo: naj ne bo pomote, SMC je postala stranka sivine, kriminala in posebnih interesov.