Revija Reporter
Kolumnisti

Nenad Glücks o blodnjah ameriških levičarjev

Nenad Glücks

30. maj. 2013 6:41 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Prejšnji teden je novinarka TV Slovenija Polona Fijavž intervjuvala razvpitega ameriškega režiserja Oliverja Stona. Stone je znan po režiranju filmov JFK, Vod smrti (Platoon), Rojen četrtega julija (Born on the Fourth of July), Nixon, Rojena morilca (Natural Born Killers) …, tokrat pa se je odločil predstaviti kar celotno ameriško zgodovino od leta 1900 vse do danes. Delo je opravil skupaj z zgodovinarjem Petrom Kuznickom, knjigo in televizijsko nadaljevanko v desetih delih sta poimenovala Zamolčana zgodovina ZDA (Untold History of the United States). Svojo zgodovino je Fijavževi predstavil ob nedavnem »subverzivnem« festivalu v Zagrebu.

Stonova Zamolčana zgodovina ZDA je kontroverzna in zanimiva, pri čemer se spušča v analizo posameznih ameriških predsednikov, upravičenosti atomskega bombardiranja Japonske, ameriške dominacije, Evropske unije.

Verodostojnost njegovemu delu pa so močno okrnila njegova stališča v zvezi s komunizmom, Sovjetsko zvezo, Titom, Jugoslavijo. Dejal je, da se je v drugi svetovni vojni Sovjetska zveza iz ameriške zaveznice v hipu spremenila v največjo grožnjo zaradi politike predsednika Harryja Trumana, ki je ob koncu vojne nasledil Franklina Roosevelta. Gre za popolno neumnost: Sovjetska zveza je bila zločinska komunistična diktatura, primerljiva z nacistično Hitlerjevo Nemčijo. Takrat je bila na vojaškem pohodu, hkrati ob zmagi nad Nemčijo je zasedla in zatrla pol Evrope, in predvsem Američani so preprečili, da ni zasedla še več. Ne drži, da se je zaradi Trumana spremenila v največjo grožnjo, ampak je bila vseskozi grožnja demokraciji.

Prav tako so Stonove blodnje to, da je razlagal ideje nekdanjega ameriškega podpredsednika Henryja Wallacea, da bi morale ZDA tekmovati s Sovjetsko zvezo tako, da bi sčasoma odprla svoj trg in se približala Zahodu. Ta pa bi postal bolj vzhodnjaški, saj bi moral sprejeti koncept družbene pravičnosti, ki je vladal v Sovjetski zvezi. Ljudje bi morali imeti pravico do izobraževanja, blaginje, pomoči države, je dejal. Najboljša ponazoritev države blaginje Sovjetske zveze in njene družbene pravičnosti so sovjetski gulagi, sistematično zatiranje človekovih pravic in svoboščin ter pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin.

Za nameček je ameriški režiser v Zagrebu Tita označil kot »velikana« in dejal, da je ZDA uspelo umakniti vse nekdanje voditelje gibanja neuvrščenih razen Tita. Škoda, da je Polona Fijavž samo navdihnjeno sledila Stonovim bedarijam in ni povabila na obisk slovenskih povojnih morišč in na Goli otok, kjer bi si lahko iz prve roke ustvaril vtis o Titovi veličini.