Nič še ni vnaprej odločeno, za nikogar bitka še ni dobljena ali izgubljena, vse je še odprto. Javnomnenjske raziskave so eno, tista prava anketa so volitve. Dober mesec pred odločilnim 24. aprilom lahko že vidimo trende, točnega rezultata pa se še ne da napovedati. Jasno je le, da bo tokrat glavni izzivalec Janše Robert Golob. Glavno bitko za relativnega zmagovalca bosta bili SDS in Gibanje Svoboda. Janša, kakršen pač je, bo na koncu najbrž napel vse moči, da bi obranil prvo mesto. Da bi bil vsaj moralni zmagovalec, če že po volitvah spet ne bi mogel sestaviti koalicije. S tem bi pred svojim volilnim telesom želel opravičiti svojo hegemonijo na desnici tudi v nadaljnjih letih in utišati morebitne glasove po njegovi zamenjavi na vrhu SDS. Tako kot njegov politični vzornik Donald Trump bo lahko spet širil teorije zarote o ukradenih volitvah.
Janša sicer računa na Povežimo Slovenijo in Našo deželo, da se prebijeta v parlament. Da nato z Novo Slovenijo in morebitnimi dodatnimi poslanci Jelinčičeve SNS ali Stevanovićeve Resnice že v četrto postane mandatar. To bi bil zanj idealen scenarij. Ni naključje, da je že od novega leta, krepko pred začetkom uradne volilne kampanje, vzhodni del Slovenije prelepljen z jumbo plakati novih/starih Janševih satelitov, strank Zdravka Počivalška in Aleksandre Pivec. Na Štajerskem, predvsem na podeželju, obstaja bazen ljudi, ki na volitve ne hodijo. To so odločilni glasovi za Povežimo Slovenijo in Našo deželo, da bi stranki prestopili parlamentarni prag, da bi Počivalšek in Pivčeva spet padla v objem večnega predsednika SDS.
NSI se je z največjo vladno stranko skoraj že povsem zlila. Mladim fantom, ki so dobili ministrske položaje, je oblast hitro stopila v glavo.
A ne za eno, ne drugo stranko ni gotovo, da se bosta sploh uvrstili v državni zbor. Janša jih lahko na koncu požre, preusmeri njune potencialne volivce k SDS, da ne bi prišlo do prevelike drobitve glasov, da ti ne bi šli v nič. Če bo ocenil, da ne bo mogel sestaviti koalicije in dal prednost relativni zmagi svoje stranke, se bo to tudi zgodilo. Spomnimo se le, kaj se je dogajalo pred štirimi leti z Združeno desnico Aleša Primca in Franca Kanglerja. Pred vrati parlamenta pa je zaradi koncentracije desnih glasov pri SDS iz državnega zbora leta 2008 izpadla Nova Slovenija pokojnega Andreja Bajuka. A Janši, ki je tedaj podobno kot danes branil prvo mesto s funkcije premierja, kljub temu z SDS ni uspelo osvojiti relativne zmage, saj ga je v fotofinišu volitev prehitela SD Boruta Pahorja.
Ni naključje, da je Tonin zadnje tedne na koncu z živci, da v svojih televizijskih nastopih in na tviterju postaja vse bolj podoben glavnim Janševim jurišnikom. Boji se namreč, da se utegne njegova politična kariera podobno hitro končati kot pri njegovem avstrijskem vzorniku Kurzu.
Zadnja leta najtesnejši Janšev politični zaveznik Matej Tonin je pred tokratnimi volitvami vse prej kot v idealnem položaju. Namesto da bi se NSI distancirala od SDS, kot se je v času vodenja Ljudmile Novak, in tako nagovarjala desne in sredinske volivce, ki ne marajo Janše, se je z največjo vladno stranko skoraj že povsem zlila. Mladim fantom, ki so dobili ministrske položaje, je oblast hitro stopila v glavo. Naučeni nastopi in napihovanje pred televizijskimi kamerami, pa še lansiranje predvolilnega (brez)plačnika Domovina, niso poseben garant za kak večji politični uspeh. V NSI so se ušteli že leta 2018, ko stranki ni uspel preboj čez deset odstotkov, na koncu pa je prejela le dobrih sedem, kar je sicer poldrugi odstotek več kot leta 2014. Slovenski Sebastian Kurz ni potegnil tedaj, vprašanje je, če bo letos kaj drugače. Ni naključje, da je Tonin zadnje tedne na koncu z živci, da v svojih televizijskih nastopih in na tviterju postaja vse bolj podoben glavnim Janševim jurišnikom. Boji se namreč, da se utegne njegova politična kariera podobno hitro končati kot pri njegovem avstrijskem vzorniku.
Na drugi strani politične oble bo v naslednjih sedmih tednih do volitev moral še kaj pokazati Robert Golob, da se mu podpora ne bo osula podobno, kot se je Marjanu Šarcu 2018, ki je tudi računal na relativno zmago, a je LMŠ na koncu prejela le slabih trinajst odstotkov glasov. Golob še ne sedi na strehi, ni vnaprej relativni zmagovalec, nihajoči glasovi levo od sredine se lahko zadnje tedne razpršijo med preostale stranke: SD, LMŠ, Levico ali SAB. Na te glasove računa tudi že nekoliko pozabljeni žvižgač iz prvega vala pandemije Ivan Gale, ki ne bo nastopil na listi Roberta Goloba, ampak se na volitve menda podaja kar s svojo stranko Naša prihodnost.
Tisti, ki ga je k temu nagovoril in ga prepričal, da obstaja realna možnost, da se samostojno prebije v parlament, mu ne dela ravno usluge. Prej Janezu Janši, ki računa ravno na drobitev gasov levo od sredine, da bi v parlament prišlo čim manj strank koalicije KUL.
