Sodeč po spletnih novicah, je v prvih dneh predvolilne kampanje prevladovalo pregovarjanje, kdo je parlamentarna stranka in kdo ni (to tako velja za vsake volitve), zakaj hodijo na soočenja predstavniki strank, ki ne kandidirajo. Novost pa je, da nimajo zdaj le vsak svoje proslave, vsak svojih protestov, zdaj imajo tudi vsak svoje predvolilno soočenje.
R. Golob je najprej napovedal, da bo tožil RTV, ker ga ni vključila med parlamentarne stranke, potem pa se soočenj na RTV in Planetu ni hotel udeležiti. J. Janše ni nikjer. Enkrat je v Bruslju, drugič v Zagrebu, večinoma pa na terenu. Spomnim se, da tudi J. Drnovška ni bilo kaj dosti na soočenja, ko je vodil vlado in je skupaj z ministri obiskoval regije … Oba sta očitno presodila, da je obisk regij bolj učinkovita predvolilna kampanja kot prerekanje pred televizijskimi gledalci.
Tudi T. Fajon je veliko na terenu, kandidate SD lahko srečate marsikje: na tržnicah, pred trgovskimi centri, povsod, kjer se giblje veliko ljudi. V Delu so npr. ob promoviranju T. Fajon zapisali, da R. Golob ne more hoditi po terenu, ker /še/ nima terenske strankarske mreže. SD ima kilometrino in ve, kako je treba. Pogled na teren pa priča, da je tam precej drugače kot na državni ravni. In Fajonova bi morala bolj paziti, kaj govori: dokler sem predsednica, v vladi ne bomo z J. Janšo, pravi, v isti sapi pa razlaga, da je političarka, ki stavi na dialog. Ta razkol marsikje na terenu, v občinah ne deluje, tam je treba reševati konkretne probleme, in to marsikje počnejo skupaj levi in desni. Na državni ravni pa očitno rešujejo ideološke, osebne in še kakšne svoje politične probleme, predvsem da zadostijo lastnemu egotripu.
Janša ni avtor razkola, to so T. Fajon, A. Bratušek, M. Šarec, L. Mesec in še kdo v ozadju, J. Janša je seveda prevladujoči razlog tega razkola – zaradi svojega načina vladanja, svoje komunikacije in navsezadnje tudi zaradi svoje pre/moči. A. Hojs npr. trdi, da je SDS stranka dejanj, ne upanja … In če bodo relativni zmagovalci, so se pripravljeni pogovarjati z vsemi, le z Levico težko. Tudi M. Tonin govori: ni prostora za zamere, gledati je treba naprej. Tu smo zato, da delamo za ljudi in za Slovenijo. Smo za sodelovanje za prihodnost, ne pa da se ukvarjamo sami s sabo. Enako pravi Z. Počivalšek: pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi. Je pa zanimivo, da gibanje Povežimo Slovenijo še ni povedalo, kdo bo npr. njen »frontman«. Bo to A. Kovšca? Operativen je dovolj. Dr. E. Petrič pa očitno resno računa na predsedniško kandidaturo, še posebno zdaj, ko sta se z B. Pahorjem »razšla«.
Se bo J. Janša soočil z R. Golobom!? Če bo Janša moder, ne bo čakal do konca predvolilne kampanje.
Se bo J. Janša soočil z R. Golobom!? Če bo Janša moder, ne bo čakal do konca predvolilne kampanje. To se nekaterim v preteklosti ni obneslo, saj je soočenje dan, dva pred volitvami vendarle veliko tveganje (razen če Janša nima v rokavu res kakšnega močnega aduta). Gotovo pa je koristno poslušati, prebrati, kaj nam prihodnji oblikovalci naših življenj ponujajo. L. Mesec je npr. nekje izjavil, da ga zelo moti, da je politika postala teater, da gledamo neki resničnostni šov, trenutna epizoda: Ukrajina. In da naj bo po 24. aprilu vsega tega konec. Tudi mi, večina volivcev, si to najbrž želimo. A problem je, da so bili ravno glavni igralci tega teatra v državnem zboru že vse od prejšnjih volitev, če se omejimo le na ta čas.
Sicer se Levica zavzema za obdavčitev praznih stanovanj. Slovenijo gotovo čaka obdavčitev nepremičnin, imamo jih okoli sedemsto tisoč, torej eno na tri prebivalce, a nam jih tisoč in tisoč manjka!? Ob davčni razbremenitvi plač, bo izpad davkov gotovo z nečim treba izpolniti. Vendar obdavčitev praznih? Morda tistih, ki jih ne uporablja/jo/mo za svoje potrebe?
Torej, naj bi janšizem zamenjala fajonizem in golobizem!? Janšizem? Treba mu je priznati učinkovitost, praviloma visoko stopnjo operativnosti, reševanje problemov, torej razmeroma hitro sprejemanje različnih odločitev, zakonov, a pogosto je poln dokaj neprimerne komunikacije in na nekaterih področjih se loteva prevelikih sprememb in si ustvarja sovražnike.
Fajonizem, golobizem? Fajonizem s predhodniki bremeni precej neučinkovito sprejemanje odločitev, veliko leporečja, neprestano obsojanje drugih in ne ponuja veliko dobrih rešitev. Golobizem? Npr. nekaj, kar je pač drugače. In marsikdo hoče drugače, ankete za desne ne prinašajo sprememb, za drugo stran pa, da so volivci očitno naveličani KUL. A v Golobovih razpravah in obljubah je še veliko naivnosti in nepoznavanja državne politike.