Poškodovanje freske na ljubljanski stolnici kot izraz kristjanofobije in vandalizma ter oblika diskriminacije

"Stavbe, v katerih ljudje izvajajo verske obrede, tem ljudem veliko pomenijo. Grafitiranje in druge vrste uničevanja delov teh stavb bi zato lahko verniki razumeli tudi kot napad na njihovo pravico do verovanja in nanje osebno," so v sporočilu za javnost zapisali pri zagovorniku načela enakosti Mihi Lobniku.

Kot opozarjajo, je vernost po zakonu o varstvu pred diskriminacijo osebna okoliščina, kar pomeni, zaradi tega, ker veruje ali ne, nihče ne sme biti tarča diskriminacije.

Opozarjajo, da je ena izmed oblik diskriminacije tudi nadlegovanje, ki ga razumejo kot vsako nezaželeno ravnanje, ki ima učinek ali namen ustvarjati zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo in žali njeno dostojanstvo. "Učinek določenega dejanja je torej lahko diskriminacija tudi v primeru, ko nekdo ni imel namena nadlegovati," so navedli.

Fresko na ljubljanski stolnici so v ponedeljek zjutraj poškodovali neznanci, ki so vanjo vrgli balon z barvo. Nastalo je za več tisoč evrov materialne škode, policisti pa preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Dejanje je obsodila tudi Slovenska škofovska konferenca, kjer poškodovanje razumejo kot izraz kristjanofobije in vandalizma.