Pesnik Karel Destovnik - Kajuh je bil zagnan pripadnik Varnostno-obveščevalne službe, skrivne organizacije KP, ki je ubijala nasprotnike revolucije – in še marsikoga zraven. Literarni zgodovinar Marjan Dolgan je naletel na namig, da je ohranjeno gradivo za neko razstavo o vojnem dogajanju v Ljubljani na začetku petdesetih let, kjer je našel nepodpisani tipkopis člana VOS-a, ki je po vojni popisal svoje spomine na vosovske seanse v gostilni Fortuna za Bežigradom. Zdaj je ta lokacija (»Tu se je zbirala oborožena pest Ljubljane, ki je na ukaz partije bila pripravljena udariti sleherni čas!«) že zaprte gostilne vrisana v Literarni atlas Ljubljane.
Kajuh ima cesto, park, dom in šolo v Šoštanju, v Ljubljani osnovno šolo in ulico, v Celju gimnazijo, ulico v Presarjah pri Radomljah … Ni da ni. France Balantič, njegov sovrstnik in po pesniški moči najmanj enak (literarni zgodovinar France Pibernik meni, da Kajuhova poezije nikoli ni delovala kot novum v slovenski poeziji, ampak vedno le kot vrh partizanske pesmi in je ostala samo to), nima te sreče. Kamniški občinski svet je na dobri poti, da že po vseh regularnih postopkih poimenovano knjižnico po Balantiču preimenuje v Mestno knjižnico Kamnik Komenda. Isto mora storiti še občina Komenda. Za zdaj ni pomagalo niti sklicevanje na Vena Tauferja, Iva Svetine in Borisa A. Novaka. Morda bi več zalegla bolj divja Svetlana Makarovič ...
Za Balantiča ni mesta nikjer drugje kot le v literarni zgodovini. Pa tudi tu so letele glave. Leta 1959 je bil z univerze pregnan Anton Slodnjak, najbrž tudi zato, ker je v Nemčiji izdano Geschichte der slowenischen Literatur na vidno mesto postavil Balantičevo poezijo. A mi se vrnimo raje v gostilno Deseti brat, kot se je še reklo Fortuni, »kjer so se kovali načrti za akcije« in kjer je operativni štab »z napetostjo pričakoval poročila o izvršenih akcijah« ekskluzivne organizacija komunistov. Če se pokaže, da je nekdo, ki bi ga radi prikazali kot lirskega pesnika, kar Kajuh deloma tudi je, deloval v skrajno militantni organizaciji, potem fetišisti revolucije to raje spregledajo, nam je še dejal Dolgan. Kar bodo spregledali tudi vsi tisti, ki bi lahko preimenovali številne Kajuhove šole in ulice. Tudi na to naj pomislijo svetniki Kamnika in Komende, ko bodo vnovič potolkli pesnika »ognja groze«.