Kako je Janis Varufakis postal globalna ikona kaviar levičarjev
Nekdanji grški finančni minister je kot Jože P. Damijan v fraku. To pomeni, da je Janis Varufakis podobno radikalen v svojih pogledih, vendar bolj uglajen.
Predvsem pa ni moški šovinist. Morda zato ne, ker je imel srečo z ženskami in se je dobro poročil, kajti njegova soproga Danae Stratou je hči multimilijonarja Phaidrona Stratosa, kralja grške tekstilne industrije, sicer pa znana in uspešna grška vizualna umetnica.
Pojasniti gre tudi besedno zvezo »nekdanji finančni minister«, saj Varufakis na tem položaju prav dolgo ni zdržal, pravzaprav niti pol leta ne. Njegov odstop je bil posledica precej širših, ne le političnih okoliščin, zaradi katerih je leta 2015, ko je Grčiji grozil bankrot, postal globalna ikona socialistov, marksistov, progresivcev in vseh ostalih kaviar levičarjev.
Aktivizem ima sicer Varufakis v krvi, saj sta bila politično aktivna že njegova starša, seveda prepričana socialista. Ker je bila družina premožna, je Janis obiskoval zasebno šolo, šolanje pa je nadaljeval v Veliki Britaniji, kamor naj bi ga starša poslala zaradi varnosti, saj je Helenska republika v sedemdesetih preživljala težko krizo po vojaškem udaru.
Med študijem v Veliki Britaniji se ni izneveril družinski tradiciji - vstopil je v univerzitetni krožek komunistov. Iz Velike Britanije je konec osemdesetih odšel z doktoratom iz ekonomije. Pa ne nazaj domov, kjer bi ga čakalo obvezno služenje vojaškega roka, ampak na univerzo v Sydneyju.
Tam je predaval vse do leta 2000. V Avstraliji se je tako udomačil, da so mu dali državljanstvo in kratek šov na lokalni televiziji, da je lahko kritiziral konservativno vlado.
Ko se je leta 2000 končno vrnil v Grčijo, ga je doma čakalo mesto profesorja ekonomske teorije na atenski univerzi. Medtem je njegov kolega iz študentskih let, socialist George Papandreou, postal premier in je Varufakisa povabil za ekonomskega svetovalca. Politika ga še vedno ni pritegnila, se je pa navdušil nad video igricami in se pridružil podjetju Valve, kjer je razvil igro za napovedovanje igralniških trendov.
Leta 2015 je bil izvoljen v grški parlament na listi skrajno leve koalicije Syriza, katere šef Aleksis Cipras je postal premier, Varufakis pa njegov finančni minister. S težko nalogo: izpogajati reprogram grškega dolga in zmanjšanje varčevalnih ukrepov, ki jih je Grčiji naložila evropska trojka.
O dogajanju v zakulisju in načinu odločanja v Evropski komisiji, Evropski centralni banki in Mednarodnem denarnem skladu je kasneje napisal knjigo, slavni grški režiser Costa-Gavras pa na njeni podlagi posnel film Odrasli v sobi.
Junija 2015 so Grki na referendumu zavrnili zahtevo trojke glede finančne pomoči, kar je bila sicer tudi Varufakisova zmaga, vendar je zaradi svojih izjav o evropskih voditeljih, ki jih je zmerjal s teroristi, premierja Ciprasa spravil v nemogoč položaj, zato je odstopil in se tako »žrtvoval« za državo, ki se je, so ugotavljali evropski levičarski aktivisti, »pogumno uprla dolžniškemu suženjstvu«.
Od takrat dalje je Janis Varufakis heroj, ljudski tribun in idol evropske aktivistične levice. Pogosto ga postavljajo ob bok Greti Thunbeg in Francesci Albanese. Tudi Varufakis, jasno, je oster nasprotnik Izraela in opozarja na genocid v Gazi.
Nasprotno od večine levičarskih aktivistov ostaja naklonjen Ukrajini in ne podpira Vladimirja Putina, zato pa ne varčuje z žaljivkami na račun evropskih voditeljev kot tudi Evropske unije.
Vsakič, ko obišče Slovenijo, kjer se odlično počuti, menda celo bolje kot doma, kjer so na oblasti konservativci, ga levičarski nevladniki in aktivisti sprejmejo kot Boga, kar dokazuje, da je Janis Varufakis tudi za našo levico podoben Odrešenik kot Jordan Peterson za desnico.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.