»Kjer Hitlerju ni uspelo z vojaškimi sredstvi, je sodobnim Nemcem uspelo s trgovino in finančno disciplino. Dobrodošli v četrtem rajhu.« Tako je leta 2011 zapisal britanski konservativec in evroskeptični novinar Simon Heffer.
Knjigo z naslovom Četrti rajh sta leta 2014 napisala italijanska publicista Vittorio Feltri in Gennaro Sangiuliano. Osnovna domneva te knjige je nadaljevanje Hefferjevih idej, da »obdobje četrtega rajha za Nemčijo pomeni blaginjo in rast, za jug Evrope pa revščino, brezposelnost in recesijo«. Ob številnih statističnih podatkih, kazalcih, ki potrjujejo te trditve, je dodaten dokaz neverjetne predrznosti in oblastnosti Nemčije klic Angele Merkel italijanskemu predsedniku Napolitanu. V letu 2011 je od njega zahtevala strmoglavljenje Berlusconija, ker ni izvedel obljubljenih ekonomskih reform. Neverjetna aroganca nemške oblastnice.
Očitno je pisanje o četrtem rajhu vzpodbudilo tudi nemško javnost, saj se je s tem ukvarjal nemški tednik Spiegel marca 2015 z naslovnico Nemška premoč. V članku o četrtem rajhu je skupina avtorjev objavila zanimive citate kanclerke Merklove, ki pritrjujejo že predstavljenim britansko-italijanskim pogledom in skrbem. Članek je nastal po dolgotrajnem in napornem reševanju grškega dolga, ki je reševal banke, predvsem nemške in hkrati uničeval Grčijo ter jo ekonomsko, socialno in razvojno pahnil desetletja nazaj. Veliko so krivi Grki sami, z lažmi in neupravičenimi privilegiji so prišli v evro območje. In lagali, ko so bili tam.
Danes žal Grčija trohni s 23-odstotno brezposelnostjo. Avtorji citirajo Merklovo in njene izjave, izrečene v ožjem krogu njenih svetovalcev, med razpravo o vlogi IMF, Mednarodnega denarnega sklada. »Raje sem sama v EU, ampak me ne briga. Imam prav.« Njena druga izjava s tega sestanka je še bolj šokantna, občutek večine in oblastnosti je prav neverjeten. »Mi smo v Evropi to, kar so Američani v svetu: neljubljena vodilna sila.« Sklep, kar torej Nemčiji ni uspelo v vojnah, z vojaško močjo, ji je uspelo z ekonomijo.
Šest ustanovnih članic Evropske unije, ki se je začela leta 1951 z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo, Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska, zanesljivo ni ustanavljalo to, kar je danes EU, zato, da bi bila v njej Nemčija hegemon. Geopolitična in geostrateška ideja EU in delno tudi zveze Nato je bila povezati, vključiti, integrirati Nemčijo v evropske gospodarske tokove ter jo tako, enostavno povedano, onemogočiti za naslednjo vojno, ker se ji to ne bi izplačalo. Prva in druga svetovna vojna sta bili vojni za geopolitični, fizični in ekonomski prostor v Evropi in po svetu. Obe vojni sta bili v Nemčiji sprejeti z odprtimi rokami, kot priložnost za širjenje. Zato je razumljiv koncept po drugi svetovni vojni, ki je bil podlaga za nastanek EU. Koncept, utemeljen na sorazmerno enakopravnem sodelovanju med do včerajšnjimi sovražniki. Amputirana Zahodna Nemčija se je zavedala svoje vloge v EU in Natu.
Združena Nemčija po padcu berlinskega zidu je široko razprostrla svoja krila. Angela Merkel tega ne skriva več. Nekdanja članica komunistične mladine, sedaj konservativka, Vzhodna Nemka brez otrok, deluje kot tiranka v EU, ki klečeplazi in se dovoli poniževati islamističnemu diktatorju Erdoganu. Razumi, kdor more!
Migrantska kriza je vse skupaj razkrila javnosti. Lažnive zgodbe o tem, da »zmoremo«, da moramo pomagati ubogim beguncem, moramo sprejeti vsiljene migrantske kvote, so se razblinile kot milni mehurček, ko je padla medijska blokada. Tudi v Sloveniji, kjer smo že navajeni medijskih blokad in manipulacij, je sedaj resnica tukaj. Nemčija je po svojem pajacu, predsedniku Evropske komisije Junckerju, ki ima nemškega šefa kabineta, poskušala vsiliti in prevaliti nezakonito migrantsko invazijo na vse države članice EU. Zgodilo se je nekaj neprecedenčnega. Upor! Na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, Češkem, kasneje tudi v Avstriji. Zmaga zagovornikov odhoda Velike Britanije iz EU je zelo povezana s slikami nezakonitih migrantskih hord, ki so prehajale tudi Slovenijo.
Naši oblastniki so pokorno sprejeli vsiljene bruseljske migrantske kvote in sedaj s temi nezakoniti migranti posiljujejo naše prebivalstvo. Financirajo jih s skoraj 2000 evri na mesec na osebo, jih brezplačno šolajo in izobražujejo, dajejo državna stanovanja … O naših ljudeh, ki živijo pod pragom revščine, skoraj 300.000 jih je, pa nič. Kako pojasniti našim ljudem, ki dobijo za 40 let dela dobrih 400 evrov pokojnine, da lahko nekdo, ki je nezakonito prišel v našo državo, jo skuša arabizirati in islamirati, dobi skoraj 2000 evrov. Ne da se pojasniti tega kimanja hegemonskemu Berlinu in pajacem iz Bruslja. Izdaja!
Britanska predsednica vlade Theresa May je po inavguraciji ameriškega predsednika Trumpa takoj obiskala v ZDA. Merklova je seveda ravnala ravno nasprotno. Glasno je napadla izvršilni ukaz predsednika Trumpa o omejevanju nezakonitih migracij v ZDA. Obama pa jo je v nedavnem telefonskem klicu razglasil kar za »voditeljico svobodnega sveta«. Tragikomično, ni kaj. Ne Merklova in ne Obama nista bila voditelja svobodnega sveta. Oba sta se pokazala kot ena največjih nevarnosti za našo civilizacijo, za naše vrednote. Podpiranje invazije, vdora nezakonitih migrantskih hord v Evropo, jo je popolnoma destabiliziralo. EU se je znašla v največji krizi. Po zaslugi Obame in Merklove. Če je bil cilj Merklove destabilizirati EU in pripraviti podlago za četrti, Angelin rajh, ji je to kar dobro uspelo.
Žal to ne bo in ne more biti zgodba s srečnim koncem. EU potrebuje normalno Nemčijo iz časov kanclerja Kohla, našo najmočnejšo trgovinsko partnerico, ki je med prvimi priznala samostojno Slovenijo. Potrebujemo EU, a ne kot federalnega pronemškega spačka, temveč kot močno in odločno zvezo suverenih držav. Če iz EU izstopi še Francija, EU ni več. Ne bo zveze, ki bo enakopravno sedela ob ZDA, Kitajski, Rusiji in drugih silah v tem konfliktnem in nepredvidljivem večpolarnem svetu. Bo le evropski spaček, nemško lutkovno gledališče.
