V teh dneh mineva četrt stoletja od dogodka, ki ga popisujemo po spominu. Sredi junija 1991 je bil pisec teh vrstic izvoljen za podpredsednika Mladih krščanskih demokratov, določenega za mednarodne zadeve. Intenzivno smo se pripravljali na osamosvojitev in bili nekakšen »center za zveze« znotraj SKD. V tistem času so ljudje najprej posamično, kasneje pa že prav množično začeli terjati pojasnilo na vprašanje, kje je Lojze Peterle. Očitki so šli v smeri, da ga v ključnih trenutkih nikjer ni, da sta dejavna zgolj Pučnik in Janša. Čeprav je bila stvar zelo delikatna, sem se podpisani vseeno odpravil do tedanjega glavnega tajnika Petra Reberca, sicer enega najbolj nadarjenih ljudi za učenje jezikov pri nas, ter mu predstavil dilemo. Zavedal se je teže vprašanja in mi odgovoril, poskušajoč pomiriti ljudi: »Saj je že vse naredil, ni treba, da je še kje.« Pojasnila se spominjam, kot bi bilo izrečeno včeraj.
Tedaj je šlo za zunanjo osamosvojitev. Upali smo, da bo tej sledila tudi notranja. A je bil Peterle spet prvi, ki je s čistko znotraj krščanskih demokratov – bila je vzporedna čistki na časopisu Slovenec – iz politike odstranil vse, ki bi razmišljali drugače kot tranzicijska nomenklatura. Odšla sta akterja gornjega odstavka, odšel je Ervin Schwarzbartl, odšel France Miklavčič, odšel Viktor Blažič, odšli vsi, ki so imeli hrbtenico. Prišel pa je kadrovski direktor največje udbovske firme na Primorskem Salonit Anhovo, ki jo je vodil zloglasni rdeči baron Vižintin. Ime te osebe je bilo Edvard Stanič, v CAE ima šifro »stalnega ali občasnega sodelavca SDV znotraj RKC«. Ker je z zadnjim sklepom sodišča v zadevi Perčič Lajovčev Udba net priznan kot avtentičen, ima ta zapis toliko večjo težo. Stanič je postal kadrovnik v SKD in jih pripravljal na vstop v veliko koalicijo z LDS. Vse pa je vodil Lojze Peterle, tudi »stalni ali občasni sodelavec SDV znotraj RKC« (Lajovic, Udba net).
S tem je bila v temelju preprečena notranja osamosvojitev Slovenije, ki bi morala slediti zunanji. Peterle je bil avantgarda takšne kolaboracije, za njim sta prišla brata Podobnika in napravila isto. Desetletje kasneje je Peterleta in Podobnike usmerjal France Zagožen, ki je miniral združitevni projekt SKD SLS. Zagožna je tudi moč identificirati kot sodelavca SDV v Lajovčevem Udba.netu.
Peterle se je v devetdesetih tudi ves čas družil z ljudmi, ki mu jih je poslala Udba. To je vedel in to je sprejemal. Poslala mu je najprej velik črn audi (A6, 2.6 ccm³), ki je bil primerno ozvočen, da so bili vsi pogovori v njem posneti. Daroval ga ni nihče drug kot Herman Rigelnik iz novo komponiranega Avtocommercea. Nadalje so po »višjih navodilih« k njemu prihajali ljudje bodisi iz Metalke (ovadbe zaradi krivega lastninjena zoper njih so bile zavržene, primerjaj Delo v prvi polovici l. 1994), bodisi iz tistih delov zamejstva, ki jih je nadzorovala Udba. Mati enega od njih je nekomu v Službi vlade RS za zakonodajo povedala tale stavek: »Moji fantje so sodelovali z vsako tajno službo, ki je šla mimo, z italijansko, jugoslovansko ali avstrijsko.« Dotična oseba ima ime in priimek, oblačila pa kupuje v avstrijskem Karitasu.
Kadrovski direktor je bil v starem režimu nujno oseba, ki je morala sodelovati z Udbo. V podjetju je nadzoroval vsakega zaposlenega. Isto funkcijo je v stranki imel glavni tajnik. Peterle si je za glavne tajnike vselej izbiral nekdanje kadrovske direktorje velikih rdečih podjetij, Salonita Anhovo in Vegrada. Od tod Tovšakova in njeno razmerje z njim.
Kako je Peterle zašel v Novo Slovenijo, tedaj ni bilo jasno. A v perspektivi enega desetletja tudi s te skrivnosti odpadajo tančice. Predsednik SKD je namreč ves svoj čas porabljal za to, da bi Andreja Bajuka zamenjal na mestu predsednika. To je počel toliko časa in tako učinkovito, da je 21. septembra 2008 stranka izpadla iz parlamenta. Kdo pa bo volil stranko, ki je razklana? Peterle je bil že na varnem – na mestu evropskega poslanca.
Peterle je imel teh 25 let enega samega nasprotnika. To ni Milan Kučan – njemu se je šel, ko je bil vodja opozicije v zaporu celo priklonit na Forum 21, temveč Janez Janša. Janeza Janšo je Peterle sovražil z vso iskrenostjo, prav z isto gorečnostjo, s katero ga sovražita tudi Nova Slovenija in stara SLS. Razlog je na dlani: Janša je bil edini, ki je od osamosvojitvene garniture ohranil konsistenten jezik. Svojo dejavnost je pretežno usmerjal v drugo, notranjo osamosvojitev Slovenije. Pri tem je nujno trčil na interese Peterletovega udbovskega zaledja in stopal Peterletu na rep. Vendar mu ta ni ostajal dolžan. Sredi maja 2014, tik pred evropskimi volitvami, je Peterle zadnjič nastopil skupaj z Janšo. Ko so bile volitve mimo in je šel Janša v zapor, je izginil. Svojo odsotnost je prekinil zgolj za trenutek, to je tedaj, ko je prikimal Novi Sloveniji, da Janša ni politični zapornik, temveč politik v zaporu. Vmes si je privoščil še fototermin z Milanom Kučanom. In v Evropskem parlamentu razlagal, da je »fante« ves čas svaril: »roke od orožja proč«. To je čista laž: s Peterletom sem bil v stranki SKD od 1994 do 1997: slišal sem ga reči čisto vse reči, a Janše in orožja ni nikoli povezal. Tudi to mu je pozneje namignila Udba. Kot nalogo »stalnega sodelavca«.
Naposled: Novakova in Peterle sta se odločila, da Aleša Hojsa 2014. umakneta iz stranke in ga osamita. Dogovor je namreč bil, da se spoštuje razpored dveh nacionalnih list za volitve v Evropski parlament. Po tajnem privoljenju NSI pa je Bogovič, prijatelj šefa zvezne Udbe Gorenca, začel zbiranje preferenčnih glasov zoper prvotno zavezo. Tako se je Peterle rešil še enega konkurenta, Aleša Hojsa. Rešil pogojno, kajti rezultat sodelovanja z Udbo je ta, da ene stranke ni več, druga pa je v paliativni oskrbi.
Peterle je izsilil nastop na Kongresnem trgu 25. junija 2016. Če bo do nastopa res prišlo, bo govoril nekdo, ki je najbolj zaslužen (na desni) za kontinuiteto partijske oblasti, predvsem pa tega, da druge osamosvojitve še ni. Če bo tak osebek skrbel zanjo, je tudi nikoli ne bo.
* Tak naslov je dal pokojni Danilo Slivnik članku v Magu, v katerem sem prvič spregovoril o Peterletovih povezavah z Udbo, leta 2005. Peterle je napovedal tožbo. Do danes je ni bilo.
