Le kako je potekala jutranja »seansa« ob kavici, na kateri so uslužbenke skupaj z direktorico Ivano Košir Erman iz Centra za socialno delo v Škofji Loki odločale o usodi družine Šavli? Samo zato, ker naj bi v opisu družinske zgodbe v članku V nekaj letih porabili le nekaj evrov (Nedelo, 28. aprila 2013) odkrile, da starša nista sposobna »zagotavljati psihofizičnega razvoja in čustvene opore« svojim sedmim otrokom »zaradi izkrivljenega in patološkega verskega prepričanja«, s čimer naj bi jih zelo ogrožala, je bil sprejet ukrep o odvzemu otrok. »Radovedni, razposajeni, a vljudni« otroci, kot je bilo zapisano v članku, v katerem lahko med drugim izvemo več zanimivih podrobnosti o tej posebni družini z zbirko domačih živali (udomačena goloba, zajci, kokoši in hrčki), to nas je še utrdilo v prepričanju o povsem krivičnem in nedopustnem ravnanju centra za socialno delo, so morali v minulem tednu zapustiti dom. Najmlajša, triletni Elija in dveletna Larisa, sta se nenadoma znašla v rejniški družini, starejših pet otrok, 13-letno Sašo, desetletnega Boštjana, osemletnega Izaka in šestletni dvojčici Suzano in Joano so spravili v krizni center. Visoko noseča mamica Barbara, po poklicu veterinarka, pred odločitvijo za družino z vzgojo in šolanjem otrok na domu tudi reševalka na smučišču in vsestranska športnica, ter njen mož Marjan Šavli, zaposlen kot računalnikar na škofjeloški upravni enoti, sta ostala sama.
Tako kot je center za socialno delo vzel pod drobnogled družino, med drugim zato, ker je zavračala vsiljeno strokovno pomoč, bi lahko vzeli pod drobnogled krivičen odvzem otrok. Na to, da center v resnici sploh ni ravnal dobronamerno in prej v škodo kot korist otrok, kaže že čas njihovega odvzema. Otroci so se znašli na dveh povsem različnih krajih in pri neznanih ljudeh prav v božičnem času, ki ima za družino, vzgojeno v krščanskem duhu, zagotovo drugačen pomen, kot ga ima za kakšno izmed socialno čutečih udeleženk službenih seans. Kaj je dobrega v vznemirjanju visoko noseče mamice z grozečimi izjavami, da odločitev o tem, kaj bodo storili s še nerojenim otrokom, ni dokončno sprejeta? Slovenija, prebudi se, kajti res je nekaj narobe. O tem, da bi namesto družine morali preučiti ravnanje vsemogočnih in silno strokovnih »delavk,« lahko razberemo že iz zapisov urada varuhinje človekovih pravic. Ta je že opravil poizvedbe glede razlogov za odvzem, razplet zgodbe pa bo lahko več kot zanimiv, poučen in upajoč za družino Šavli. Na uradu varuhinje se bodo v prihodnje posvetili »predvsem ugotovitvam o morebitni nepravilnosti centra pri izvršitvi odločbe o odvzemu.«