Toda veliko bolj elegantna rešitev bi bila, če bi premier Janez Janša pred tem preveril, ali njegova vlada še uživa dovolj zaupanja poslancev za nadaljnje delo. Novembra 2007 je po obtožbah o političnih pritiskih na medije in »blatenju Slovenije v tujini« državnemu zboru predlagal glasovanje o zaupnici njegovi vladi in ga tudi gladko dobil.
Seveda pa so aktualna politična razmerja povsem drugačna. Po izstopu Desusa iz vladne koalicije je tretja Janševa vlada postala vsaj formalno manjšinska, saj jo še vedno podpirata SNS Zmaga Jelinčiča, poslanca narodnih manjšin in poslanci Desusa, ki ne upoštevajo sklepov svoje stranke.
Z izstopom Igorja Zorčiča, Janje Sluga in Branislava Rajića iz SMC pa se je zelo skrčila tudi neformalna vladna večina, saj ji je zmanjkal en glas za Zorčičevo razrešitev. Uradno ima vladna koalicija le 38 glasov, medtem ko jih ima zdaj opozicija skupaj s samostojno poslansko skupino 43.
To bi moralo za Janšo predstavljati alarm in če bi ravnal v podobnem duhu kot leta 2007, bi takoj po zaključenem velikonočnem lockdownu preveril, ali še uživa dovolj zaupanja med poslanci. Verjeti je, da bi dobil ustrezno podporo, verjetno celo 47 glasov, saj večini poslancev ni do predčasnih volitev.
Ko so mu poslanci 20. novembra 2007 izglasovali zaupnico, je bilo manj kot mesec in pol do slovenskega predsedovanja EU. Če mu je ne bi izglasovali, bi bile lahko predčasne volitve sredi slovenskega predsedovanja. Tokrat pa to niti ni nujno, saj so do predsedovanja še slabi trije meseci oziroma po izteku lockdowna dva meseca in pol.