Ukvarjajo se s številkami, koliko ljudi ni prišlo v Planico, ne povedo pa, da je še vedno tam 6500 ali 7000 ljudi

Nekateri mediji poudarjajo samo eno plat in manipulirajo z novicami. Vem, da ljudje v Planici garajo cele dneve ob minusu in snežnih plazovih. Delajo kot nori, da na koncu dobijo takšne očitke. Meni je po eni strani v ponos, da so taisti organizatorji, ki zdaj prejemajo te črne madeže, naredili tudi eno največjih otvoritev. Brez Smučarske zveze in organizatorja mi ne bi mogli tega speljat. Nikoli ne bi skupina Laibach naredila tega komada, nikoli ne bi Avseniki združili teh stvari in nikoli ne bi DJ Umek nastopil na ta način, če ne bi bilo teh organizatorjev. Črn madež je relativna stvar. Eno je pričakovanje, želja, drugo pa dogodek.

Namesto da bi nek novinar prišel gor do človeka, ki vsak dan tam dela, diha s športniki, gledalci, se vsi raje ukvarjajo s tem, kakšno bundo ima neka ženska, ki je bila na otvoritvi. Ukvarjajo se s številkami, koliko ljudi ni prišlo, ne povedo pa, da je še vedno tam 6500 ali 7000 ljudi, kar je še zmeraj veliko. Res je, da je ljudi manj, tudi organizator je to priznal in povedal, kateri so razlogi za to. Žal pa mi je, da ljudje ne vidijo širšega bistva. Včasih preberem kakšno vest, pa se čudim, kako lahko to pišejo, če pa sem sam bil tam in videl nekaj drugega. Ali pa objavijo sliko nekoga, ki sam z otrokom in slovensko zastavo sedi na tribuni prizorišča, ne povedo pa, da je bilo to slikano tri ure pred prireditvijo. To so tiste stvari, ki mene bolijo – neresnica.

Celoten intervju lahko preberete v tiskani izdaji Reporterja