Ta odgovor verjetno ne bo dovolj diplomatski, a vseeno povem, da je glasbeni populizem največja nevarnost vsakega festivala - in nekaj podobnega se je dogajalo tudi Melodijam morja in sonca. Ko festival postane predvsem tekmovanje, kjer avtorji pišejo namenske pesmi za festival, ki govorijo o morju, soncu, ljubezni in spominih (po Lorelli in Mariu), glasbeno pa so nekakšna mešanica grško-dalmatinskih napevov z reagge ritmi, je to začetek konca. In če dodamo še strice iz ozadja, ki znajo multiplicirati telefonska glasovanja, plačujejo vstopnice za festival ljudem, ki bodo glasovali za njihovo pesem, je vse skupaj brez zveze. Če ne verjamete, vpišite v katerega od programov umetne inteligence, naj vam napiše pesem za festival MMS, pa boste slišali, kaj vam bo ustvarila. Dogajalo se je v preteklosti in dogaja se danes, vendar takšno razmišljanje k sreči ni prevladujoče na festivalu, ki se ubrani predvsem z imenovanjem kompetentnih umetniških vodij. Nekoč je bil to Mojmir Sepe, kasneje Slavko Ivančič in danes Andrea Effe. Dejansko so na festival prepustili dokaj različne muzike, ampak večinsko je to ostal festival sodobne glasbe z nekaj pridihi prejšnjih časov.

Večer V Nedeljo