Slovenci imajo tudi zelo radi, da jih pohvalijo tujci, da so v njihovih očeh vredni omembe. To je svojevrsten izraz narodove majhnosti in želje po priznavanju v očeh drugih, torej tujcev. Tukaj gre za majhnost, ki je izraz duha oziroma odnosa ljudi do samih sebe. Ljudem namreč manjka samozavesti, ki bi izhajala iz njih samih.

Za športnike njihov uspeh pomeni, da v družbi igrajo posebno vlogo, so izrazito cenjeni in nastopajo kot visoko moralni ljudje. Zaslužijo tudi veliko denarja (mimogrede, spomnite se sistematičnih spolnih zlorab v slovenskem zimskem športu, na eni strani je šlo za željo po uspehu posameznika oziroma posameznice, na drugi pa za slo trenerjev in funkcionarjev; nikakor ne dvomim, da so slednji imeli politično zaslombo; politika je potemtakem potihoma odobravala spoln zlorabe). Tudi v njihovem primeru predstavlja šport možnost za umik iz slovenske resničnosti. In več uspešnih športnikov kot imamo in več kot je pozornosti, ki jih je posvečena, slabše so družbene razmere.

Obrat k športu razumem kot izraz hotene slepote in zaslepljevanja. In ker imamo toliko uspešnih športnikov in smo izjemno majhna, mikro država, potem morajo biti razmere na Slovenskem res slabe.

Facebook