Pred sedmimi leti je v javnost prišla zgodba o množični kraji umetnin s strani partije leta 1945, a se do danes ni pretrgala niti pajkova mreža, ne glede na to, da je bila tematika predstavljena celo v DZ RS. Pri nas obstaja sloj nedotakljivih, ki ga pravosodje in mediji ščitijo brez kakršnekoli kritične distance in dvoma.
Kaznuje pa se ljudi, ki o takšnih »avtoritetah« dvomijo. Logika napredovanja in nagrajevanja v takšnem pravosodju postaja vse bolj očitna: če boš kje kaj »pozabil« ali kakšno kočljivo stvar pospravil v predal, da zastara, boš šel višje. Pravosodje je nasprotje tistega, kar bi moralo biti po kartezijanski normi in evropskih standardih. Ne vse, a njegovi pomembni deli.
KOLUMNA V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
