Ohranitveni nagon komunistov in njihovih naslednikov je imel in ima en sam cilj, tako kot vsi totalitarni sistemi, oblast za vsako ceno. Ideje so bile zamenljive, smer (politični »kurz«) tudi, ljudje sploh. A kar je bilo nezamenljivega, je bila oblast.
Tako je ideji kominternovskega stalinizma sledila ideja titoizma. Ideji družbene lastnine je sledilo kardeljansko samoupravljanje. Ideji centralizacije (FLRJ) je sledila ideja federalizacije (SFRJ). Ideji ortokomunizma à la Moskva (Lubijanka) je sledila ideja evrokomunizma à la Rim, Madrid in Pariz (Enrico Berlinguer, Santiago Carillo ali Georges Marchais). Itd ...
Če bi jugokomunizem obstal, bi sledilo še poljubno število metamorfoz. Sicer so njegovi predstavniki sestopili v »socialdemokracijo«, »zelene« ali v kaj še bolj presukanega (liberalno demokracijo). Da so ostali tam, kjer so bili, na oblasti.