Polemičnost znotraj levega dela političnega prizorišča, sposobnost kritične refleksije, je njena prednost, včasih česa podobnega na desni strani manjka. Toda levi pol pri tem pogosto zaide v poizkuse kreativne destrukcije, ki pa delujejo bolj destruktivno kot kreativno. Od Cerarja smo prišli k Šarcu, od Šarca k Erjavcu; zdi se, da zmanjkuje resnih kompetentnih imen. Če malo prilagodimo davno izjavo Karla Marxa, se zgodovina ponavlja kot tragedija in farsa, pri čemer je v Sloveniji težko reči, koliko je tragedija in koliko farsa. Na levem delu političnega prostora dejansko namesto politikov dobivamo klovne.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA