Branko Soban: Temeljno vprašanje je zdaj seveda, kdo je kriv za izbris 25.671 nedolžnih ljudi. Odgovor je po svoje zelo preprost. Slovenijo je 26. februarja 1992 vodila vlada, ki ji je takrat še predsedoval Lojze Peterle. Podpredsedniki so bili Mitja Malešič, Andrej Ocvirk in Leopold Šešerko, ministri pa Igor Bavčar, Janez Janša, Dimitrij Rupel, Jože Jeraj, Božidar Voljč, Viktor Brezar, Andrej Capuder, Janez Dular, Franc Godeša, Alojz Janko, Miha Jazbinšek, Jelko Kacin, Dušan Šešok, Jožef Osterc, Ingo Paš, Rajko Pirnat, Jožica Puhar, Izidor Rejc, Peter Tancig, Miha Tomšič, Igor Umek in Peter Vencelj. Glavna akterja izbrisa sta bila notranji minister Igor Bavčar in njegov državni sekretar Slavko Debelak, toda odgovornost predsednika vlade in drugih ministrov ni zato nič manjša. Vlada namreč vselej deluje kot eno telo, ki praviloma tudi kolektivno odgovarja za svoje (ne)ravnanje.
Glavni akterji izbrisa bi morali takoj po razsodbi iz Strasbourga v hipu odstopiti. Najprej zagotovo Lojze Peterle, predsednik vlade, ki je zagrešila izbris. Politik, ki ima na vesti uničena življenja 25.671 ljudi, med njimi tudi življenja več kot pet tisoč otrok, ne more več sedeti v evropskem parlamentu, tej hiši demokracije, kjer se sicer pogosto govori o spoštovanju človekovih pravic. A je kljub temu pred petimi leti brez trohice sramu in bremena krivde kandidiral celo za predsednika države. Član Peterletove vlade je bil tudi zdajšnji premier Janez Janša, ki ni sokriv samo za izbris, ampak je bil kot obrambni minister vpleten tudi v nezakonito trgovino z orožjem, kar sta v nedavno dokončani trilogiji V imenu države z vrsto dokumentov in izjav prič mojstrsko dokazala preiskovalna novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga. Zdaj ga na sodišča vabijo tudi zaradi domnevne vpletenosti v zadevo Patria. Razlogov za dokončni odhod iz politike – in še kam – je torej zelo veliko, toda Janez Janša ne le da vztraja v njej, ampak je znova celo na čelu vlade.
Sobotna priloga Dela