Niti en »zmagovalec kapitalizma« ni javno naznanil, da bo znaten kos svojega premoženja namenil za gradnjo enega, desetih, petdesetih od 400 slovenskih domov, ki niso več primerni za bivanje. Ponujata se dva možna odgovora. Prvi je ta, da so najbogatejši Slovenci darovali svojim zmožnostim primerno, mediji pa o tem niso pisali prispevkov. V komunikološki teoriji velja, da tisto, kar je mogoče pričakovati in je v vseh pogledih normativno, ni dogodek in torej ni vredno objave. Najbogatejši Slovenci so morda obilno in v skladu s svojimi zmožnostmi darovali za prizadete v poplavah, a tega preprosto niso obešali na veliki zvon, ker je to civilizacijsko edino primerno. Drugi možni odgovor je, da ljudje s seznama, denimo, 300 najbogatejših Slovencev prizadetim v poplavah niso pomagali v skladu s svojimi zmožnostmi. Ker to ne bi bilo v skladu s civilizacijsko normo, bi to vsekakor bila relevantna medijska novica.

Delo