Poliamorija ali Štirje mali odrasli

Ja, seveda imam rada več ljudi.

Koga pa res ljubim?

Mah, ljubezen pač potuje, in prav zato jo ljubim.
Njo sámo.
Nikdar se ne upeha. Ne zataji. Ima pa veliko dela.

Rada imam ljudi, koga tudi ne, ampak zaradi tega ljubezen ne trpi.
Večja je.
Ker jo zmorem sprejemati in upam, da tudi vsaj malo ponuditi in podeliti.
Nisem pa avtobus ljubezni.
Nisem vsa metuljasta, da bi z luskastim krilom razposajeno vsak dan sesala nektar iz cvetov ali snifala feromone.

Včasih se mi ne da. Včasih ne zmorem. Včasih ni vredno.

Še enkrat pa, ne vem, če je poliamorija zame.
Ogledala sem si film Štirje mali odrasli.
Ne vem, če bi zmogla. Vsaj v tej zgodbi ne.

Hvala pobeglemu času, ki me ni stiskal za vrat.
Stiska te tako in tako.  
Če si sam, če si v dvoje ali razposajen za več.
Na koncu si vedno sam s seboj.
In na tebi je, kako sfuraš.

In kot je zapisal Christian Bobin :
"Kar ljubimo je kot mati, rojeva nas in tisoč in enkrat prerodi".

Facebook