Odkar sem šel na svoje, se kakovost mojih kitar samo še stopnjuje. Sem perfekcionist in žene me radovednost.
Delam samo eno vrsto kitar, ker se mi zdi, da si lahko pri tako zapletenem delu dober samo, če se nanj res spoznaš.
Mene poiščejo tisti, ki še vedno nekaj dajo na izvor inštrumenta in kakovost. To, kar danes igra mladina, je zelo enostavna glasba, ki se jo da odigrati z zelo slabo kitaro.
Moja kitara je kar na vrhu piramide, vsi si jo želijo, a vsi si je ne morejo privoščiti.
V prvem poskusu težko narediš inštrument, s katerim si lahko zadovoljen.
Če se je kupec deset ur vozil iz Kölna, mora dobiti kitaro, ki ga navduši.
INTERVJU V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24