Matej Lahovnik, ekonomist: Temeljna težava je velika zamuda pri sanaciji bančnega sistema. Če ne bi prišlo do zamenjave vlade v začetku leta, bi bila sanacija že izvedena po modelu »slabe banke« in dokapitalizacije v bistveno manjšem obsegu, kot bo potrebna sedaj. Nova vlada Bratuškove pa po imenovanju nekaj časa ni vedela, ali bi nadaljevala model sanacije, kot ga je zastavila Janševa vlada, ali pa z modelom neposrednih dokapitalizacij, tako da je nastal še večji zastoj. Nato se je zapletlo še z metodologijo prenosa slabih posojil na slabo banko, ko je Evropska komisija preprečila prikrito državno pomoč bankam, ki bi jim jo implicitno dodelila nova vlada s prenosom slabih posojil in naložb na slabo banko po višjih cenah od tržnih. Zaradi časovnega zastoja in zamika se je strošek sanacije samo še povečeval, tako bomo sedaj banke sanirali kar dvakrat. Najprej z večmilijardno neposredno dokapitalizacijo, nato še s prenosom slabih posojil in naložb na slabo banko. Posredni stroški za to pomenijo tudi precej poznejše okrevanja gospodarstva, ki se kaže v oportunitetni izgubi (ne)ustvarjenega BDP, v nižjih investicijah in v višji brezposelnosti.
Reporter
